Preciznim potezima stihova naslikani trenuci i jedna sasvim lična priča o dečaku i ocu, raspadanju dotadašnjeg sveta velikih i odraslih, ali i porodice, velikog sveta u očima mališana... Razlaz uvek liči na ugašeno ognjište, prestanak ljubavi, raspad porodice na rat i zgarišta... Metafora, komparacija ili  se lična priča, eto, savršeno uklopila u vreme kad se svet ruši? Svejedno, stihovi snažni, slike upečatljive... Dirljivo... poput stopa u dubokoj tišini i zapitanosti "Zašto?", pitanje koje upućujemo sebi i Bogu...

Sjajno!

Ova pesma zaslužuje veću pažnju. Verujem da će i urednici to primetiti.

Pozdrav 

Hvala, Milena, na pažnji i vremenu koje si izdvojila za ovako lijep i zanimljiv komentar.

Mikailo, hvala ti na javljanju i podršci, čak bih mogao reći i na tome što si proročki ugledao moj uradak podcrtan.

Branka, tvoji mi komentari poprave raspoloženje. Hvala ti lijepa!

Hvala tebi za sve tvoje lijepe pjesme.

lpb

Pesem o (notranjem?) odnosu med staršem in otrokom, vez, ki ne pojenja z odraščanjem, prikazuje razrušeno ognjišče, dom, ki ga skuša ohranjati mati z  mantranjem, kot nekdaj v praskupnosti s plamenom ... pesem dobi to širšo in hkrati vase obrnjeno interpretacijo v zadnji kitici, ko se zdi otrok nestvaren, prinešen skozi uspavanke, ki ga hkrati zbujajo iz notranjega spomina in tolažijo odraslega človeka, da bi se dvignil iz pepela. Čestitke,

Ana

ČESTITAM!!!!!!!!!!!!!

Od mene zahvalnost Ani i Uredništvu za kvalifikaciju pjesme.

Srdačno,

Mirko

Hvala ti, Milena!!!!!!!!!!!!!!!!!

Čestitke za izbranko jeseni!

Lp, Ida

Utemeljitev uredništva ob izboru za tujejezično pesem jeseni 2015:

Pesem o človeški navezanosti, o odnosih med bližnjimi, o (tudi notranjem) odnosu med staršem in otrokom, o vezi, ki ne pojenja z odraščanjem, oddaljitvami in osamitvami. V najbolj mračnih in neprijaznih časih, v porušenih pokrajinah vojn, v ubitem hrepenenju po harmoniji, v nezmožnosti upiranja zlu, se v človeku ohrani zavest o sebi in o pripadanju. Posebej pripadanje, skrb za bližnjega (svojega notranjega otroka), je tisto, kar zmore potisniti na stran grozote razrušenega sveta in številne smrti, ki jim je priča. Mati v pesmi je zatočišče, ki skuša s ponavljanjem (pesmi) in prisotnostjo ublažiti raztreščenost sveta. V zadnji kitici pesem preskoči iz bralčevega konkretnega dojemanja temačnosti konca sveta v še večjo stisko: v notranje ugašanje, ko otroštvo polzi (otrok je brez rok) v pozabo in ga lahko samo še z uspavanko (pesem, s katero je priklenjen na izročilo - amulet) pridržimo ob sebi, ki zdrsuje v smrt, saj je dokazov za vrednost življenja premalo. A zdi se (bralcu, ki še čuti otroka), da se bo ta otrok, ki še ohranja povezavo, ob najmanjši svetlobi zganil in kot feniks pognal iz pepela.

Čestitke in še veliko navdiha za pesmi!

Moje čestitke, Mirko!

Lp, Lea

Mirko, od srca čestitam!!!!

Lp Milena

ČESTITKEEEEE

Duboki i potresni stihovi koji malo koga mogu ostaviti ravnodušnim.

Čestitam.

Hvala lijepa, Lea, Milena, Branka, Jelena!

lpm