jutra brez tebe so neizprosna
pojem zajtrk
pogoltnem solze
sam
v srcu te nosim
vsepovsod
a otrpnem tu in tam
zaradi spominov
zaradi želja
nisem in ne morem pozabiti
sončka in tvojih skuštranih las
neuspešno s solzami iščem
in lepim
črepinje najine ljubezni
a ti prav nesramno
ubijaš vse metuljčke
v meni
včasih mi manjkaš
včasih vsak dan
pa daj
preženi me
preženi me stran
iz mojih mislih
ko ostanem tako
sam
tvoj glas je najlepša glasba
ki mi na horizontu pomeša vse
barvne odtenke
spotaknem se
ko te srečam
in sprašujem se
če bom onkraj razuma
srečal pamet
nekoč
po polnočne misli
me razkosajo
a še vedno brez šivov
in ti še vedno
manjkaš samo
v premoru med vzdihom
in izdihom
pridi,
skupaj bova premagala strahove
saj nikoli ni prepozno
živeti srečno
veš, da ljubezen ni slepa
le midva sva
saj ne dojameš
da bi lahko ostala
in da morda potrebujem
samo to
pogrešam vse
kar sva imela
a tudi čakanje ima rok trajanja
ne veš, ne smeš vedeti
a v meni so počili šivi
najine ljubezni
brez šivov sem
raztrgan
a ne krvavim
iz nobene rane
a nobena
se še ni zacelila
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Brez šivov
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!