Moja pesem 2 (sonet)
Na tnalu sanj obglavljam hrepenenja,
peščena jutra stresam v misli prazne,
iz brazd neba pa grome neprijazne
presajam v nove lončnice življenja.
V brezdušne solze mojega ihtenja
prilivam grenko-sladke pesmi razne.
V tišini utopljene, neopazne,
zgube se v strugah tujega drhtenja.
Če kakšna kaplja razmrši gladino
postane duše tvojega izvira,
začutil boš pekočo bolečino,
ki trga opno mojega prezira.
A hkrati z njo zaslutil še milino,
ki vir je vrelcu večnega nemira.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Legy
- 15. 05. 2010 ob 14:21
- Prebrano 1691 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 1015
- Število ocen: 29
