pod vašimi okni
moje pete nabijajo asfalt
za tistimi stenami ždi
zaprta neverjetnost
vsakdanjosti
in
zbrazgotinjena
vsakdanjost
neverjetnosti

in vse je tam
luč
tema
nič

ko grem mimo

zaprem vrata za seboj
ugasnem brlivko nad svojim
zluknjanim asfaltom
po katerem topotajo
vaši koraki
ne vem več
kje so stene
mojih
sob
mojih
vsakdanjih
navadnosti

in vse je tu
luč
tema
nič

ko greste mimo

Lidija Brezavšček - kočijaž