KO NIMAM KAM
Ko nimam kam,
k tebi se vračam, vrba,
z nabreklimi prsmi joka.
Tako dobro je brizgniti
v tvoj šepet.
Ti me posadiš na svoja kolena
in čakaš, da se pretočim,
globoko, globoko v tvoje oči.
Čudesno lahko je biti
le obris v vodi,
in plesati, plesati, dokler se
zvezda z abstraktnega neba
v drugo smer ne zavrti.
breza
Napisal/a: breza
Pesmi
- 20. 09. 2009 ob 17:43
- Prebrano 1086 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 504
- Število ocen: 12