KO NIMAM KAM

Ko nimam kam,
k tebi se vračam, vrba,
z nabreklimi prsmi joka.

Tako dobro je brizgniti
v tvoj šepet.

Ti me posadiš na svoja kolena
in čakaš, da se pretočim,
globoko, globoko v tvoje oči.

Čudesno lahko je biti
le obris v vodi,

in plesati, plesati, dokler se
zvezda z abstraktnega neba
v drugo smer ne zavrti.

breza

Komentiranje je zaprto!

breza
Napisal/a: breza

Pesmi

  • 20. 09. 2009 ob 17:43
  • Prebrano 1086 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 504
  • Število ocen: 12

Zastavica