Vzela je igračko.
Še zadnjega medvedka mi je vzela
in ga skrila.
Jaz pa vse, kar sem storila,
je bil prevrnjen kozarec.
Prazen kozarec.
In spet me bo zaprla v sobo brez večerje
in kosila.
Da počakam nanj.
Le kaj mu spet bo govorila?
Da kozarec sem razbila?
In se drla nanjo, in kričala, in lasala ...
Spet mu bo lagala,
da nad njo ne dvignil roke bi.
Da jo dvignil bi nad mano.

S strahom v srcu bom klečala v sobi,
poslušála krike njenih bom solza
in oster smeh njegove roke ...
Ko jok poneha, prišel k meni bo,
božal nežno me, ljubó,
lepo, kot je včasih njo ...

In spet se bom umazana zbudila.

Dainne