Ves dan hitim,
do šole, nazaj,
v trgovino, domov,
s kraja na kraj.

Saj sploh ne živim več!

Sem le svoj odsev,
katerega rob krila
sem zataknila
v ritem hitenja.

Oprosti mi,
toda jaz sem le odsev,
moj glas je le odmev,
jaz sem ujeta nekje v globini,
v čisti tišini,
da se vrtiljaku vožnja izteče,
da lahko iz avtobusa stopim,
čakam, čakam
morda zaman.

Ananas