Forum

SONETNA DELAVNICA

Semle prenašam svoj "pogoltnjeni kvazisonet", ki je nastal kot poskus pesmi, ki ji zmanjkuje besed, nastala pa je nekakšna uganka, dopolnjevanka, ki lahko služi kot otvoritvena vaja za novo delavnico. Upam, da se opogumi še kdo in na tem mestu odpre novo vajo po podobnem kopitu ali pa s kakšno novo zamislijo privede zainteresirano občestvo do tega, da bo kar najbolj pripravljeno sodelovati pri odkrivanju skrivnosti in zanimivosti setavljanja soneta.

Takole se je začelo

 

 

pogoltnjen kvazisonet

 

čisto mirno mrzla reka teče

 

tenka plast ledu na njej se dela

 

voda včeraj je v naročje vzela

 

belo lutko, ki nič več ne reče

 

 

 

njena usta so _ _ zaprta

 

v njih ni _ _ več besed jezika

 

trda kri se _ _ ne premika

 

v nič _ _ podoba je zastrta

 

 

 

 _ _ pesem _ _ več ne teče

 

bistvo_ _  voda _ _ moči

 

 _ _ bog pa  _ _  nič ne reče

 

 

 

mati_ _ _ _ _ _  joči

 

kaplje_ _ _ _ _ _ s sveče

_ _ _ _ _ _ smrt ti toči

 

 

Torej, na manjkajoče črtice je potrebno naložiti besede,  zloge, ki odgovarjajo pomensko in  so primerni za  izbrano stopico.

 

naš novi član ficra_zom je takoj našel odlično rešitev:

 

 

 

čisto mirno mrzla reka teče,
tenka plast ledu na njej se dela,
voda včeraj je v naročje vzela,
belo lutko, ki nič več ne reče
 
njena usta so trdno zaprta,
v njih ni trohe več besed jezika,
trda kri se v žilah ne premika,
v goli nič podoba je zastrta
 
bistra pesem, ki več tod ne teče,
bistvo skriva, voda je ne moči,
večni bog pa tuhta, nič ne reče
 
mati, zdaj nikar še ti ne joči,
kaplje kakor solze vrejo s sveče,
novo čašo voska smrt ti toči
 
 
da pa se zaključek seveda lahko pomensko razlikuje, da torej  ni možna zgolj ena sama rešitev, je pa jasno, zato sem dodala še lastno rešitev:
 
 
 

čisto mirno mrzla reka teče

tenka plast ledu na njej se dela

voda včeraj je v naročje vzela

belo lutko, ki nič več ne reče

 

njena usta so (sedaj) zaprta

v njih ni (glasnih) več besed jezika

trda kri se  (v truplu) ne premika

v nič (prostran) podoba je zastrta

 

 (nekdaj) pesem  (njena)  več  ne teče

bistvo (vsega)  voda  (težka) moči

 (bivši) bog pa  (čisto)  nič ne reče

 

mati (upa ni, nikar) ne joči

kaplje (voska led talijo) s sveče

 (v dušo trpko bedo) smrt ti toči

 

*pogoltnjene so besede v oklepaju. Torej  te besede med branjem soneta zamolčiš in namesto njih narediš adekvatno dolgo  pavzo, medtem ko metronom teče dalje  :)

 

 

 

To pesem (njeno osnovno različico) seveda lahko preberemo kot nepopoln sonet, nekakšen kvazisonet (vsaka nadaljna kitica da ima  po dva zloga  manj) :

Čisto mirno mrzla reka teče,

tenka plast ledu na njej se dela.

Voda včeraj je v naročje vzela

belo lutko, ki nič več ne reče.

 

Njena usta so  zaprta.

V njih ni več besed jezika.

Trda kri se  ne premika,

v nič podoba je zastrta.

 

Pesem   več  ne teče.

Bistvo  voda moči,

bog pa  nič ne reče!

 

Mati,  joči!

Kaplje s sveče

smrt ti toči ...

 

  LP, lidija

 
‹ Prva   < 10 11 12 13

triglav

Poslano:
03. 07. 2019 ob 08:17
Spremenjeno:
03. 07. 2019 ob 08:18

Lidija, tole se mi je po hudi vročini zapisalo. Ne vem, ali zadosti pravilom?


Lp, Marija


Sonet za debato



Iz katakomb, povojev pesem naša

po pasje leno steka se z jezika ...
Je založena? Se nihče ne vpraša ?
Popolnost verza danes ni odlika,

je le poeta želja, medtem, ko svet
veselo stripa. Alan Ford ga mika.
Jezik v njem pa suh in v oblačke ujet,
ves reven in okoren se pretika.

Dandanes to nikogar res ne moti,
da aplicira heroin neznanja
se v žile in živimo v goli zmoti,
kako le hitra droga nas ohranja.

Lahko je biti fenomem, če v eter
ga plačana reklama stlači v meter.

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
03. 07. 2019 ob 08:50

Druga kvartina je še vedno  izven metrike. Popraviti bo treba podčrtana verza

je le poeta želja, medtem ko svet  drugi del brez metrike)

veselo stripa. Alan Ford ga mika.

Jezik v njem pa suh in v oblačke ujet,    začeti nepoudarjeno!

ves reven in okoren se pretika.



Takole

je le poeta želja, vmes pa  svet
veselo stripa. Alan Ford ga mika.
 Je jezik izsušen, v oblačke ujet,
ves reven in okoren se pretika.


Morda te bo zmotilo, da imata na novo tvorjena verza 10 zlogov, a to je ok, ker je zadnji, manjkajoči zlog zamolk zaradi soglasniške končnice

Zastavica

triglav

Poslano:
03. 07. 2019 ob 09:20

Hvala Lidija, 

grem takoj popraviti pod objavo.


M

Zastavica

‹ Prva   < 10 11 12 13

Komentiranje je zaprto!