Forum

SONETNA DELAVNICA

Semle prenašam svoj "pogoltnjeni kvazisonet", ki je nastal kot poskus pesmi, ki ji zmanjkuje besed, nastala pa je nekakšna uganka, dopolnjevanka, ki lahko služi kot otvoritvena vaja za novo delavnico. Upam, da se opogumi še kdo in na tem mestu odpre novo vajo po podobnem kopitu ali pa s kakšno novo zamislijo privede zainteresirano občestvo do tega, da bo kar najbolj pripravljeno sodelovati pri odkrivanju skrivnosti in zanimivosti setavljanja soneta.

Takole se je začelo

 

 

pogoltnjen kvazisonet

 

čisto mirno mrzla reka teče

 

tenka plast ledu na njej se dela

 

voda včeraj je v naročje vzela

 

belo lutko, ki nič več ne reče

 

 

 

njena usta so _ _ zaprta

 

v njih ni _ _ več besed jezika

 

trda kri se _ _ ne premika

 

v nič _ _ podoba je zastrta

 

 

 

 _ _ pesem _ _ več ne teče

 

bistvo_ _  voda _ _ moči

 

 _ _ bog pa  _ _  nič ne reče

 

 

 

mati_ _ _ _ _ _  joči

 

kaplje_ _ _ _ _ _ s sveče

_ _ _ _ _ _ smrt ti toči

 

 

Torej, na manjkajoče črtice je potrebno naložiti besede,  zloge, ki odgovarjajo pomensko in  so primerni za  izbrano stopico.

 

naš novi član ficra_zom je takoj našel odlično rešitev:

 

 

 

čisto mirno mrzla reka teče,
tenka plast ledu na njej se dela,
voda včeraj je v naročje vzela,
belo lutko, ki nič več ne reče
 
njena usta so trdno zaprta,
v njih ni trohe več besed jezika,
trda kri se v žilah ne premika,
v goli nič podoba je zastrta
 
bistra pesem, ki več tod ne teče,
bistvo skriva, voda je ne moči,
večni bog pa tuhta, nič ne reče
 
mati, zdaj nikar še ti ne joči,
kaplje kakor solze vrejo s sveče,
novo čašo voska smrt ti toči
 
 
da pa se zaključek seveda lahko pomensko razlikuje, da torej  ni možna zgolj ena sama rešitev, je pa jasno, zato sem dodala še lastno rešitev:
 
 
 

čisto mirno mrzla reka teče

tenka plast ledu na njej se dela

voda včeraj je v naročje vzela

belo lutko, ki nič več ne reče

 

njena usta so (sedaj) zaprta

v njih ni (glasnih) več besed jezika

trda kri se  (v truplu) ne premika

v nič (prostran) podoba je zastrta

 

 (nekdaj) pesem  (njena)  več  ne teče

bistvo (vsega)  voda  (težka) moči

 (bivši) bog pa  (čisto)  nič ne reče

 

mati (upa ni, nikar) ne joči

kaplje (voska led talijo) s sveče

 (v dušo trpko bedo) smrt ti toči

 

*pogoltnjene so besede v oklepaju. Torej  te besede med branjem soneta zamolčiš in namesto njih narediš adekvatno dolgo  pavzo, medtem ko metronom teče dalje  :)

 

 

 

To pesem (njeno osnovno različico) seveda lahko preberemo kot nepopoln sonet, nekakšen kvazisonet (vsaka nadaljna kitica da ima  po dva zloga  manj) :

Čisto mirno mrzla reka teče,

tenka plast ledu na njej se dela.

Voda včeraj je v naročje vzela

belo lutko, ki nič več ne reče.

 

Njena usta so  zaprta.

V njih ni več besed jezika.

Trda kri se  ne premika,

v nič podoba je zastrta.

 

Pesem   več  ne teče.

Bistvo  voda moči,

bog pa  nič ne reče!

 

Mati,  joči!

Kaplje s sveče

smrt ti toči ...

 

  LP, lidija

 
‹ Prva   < 10 11 12 13

triglav

Poslano:
03. 07. 2019 ob 08:17
Spremenjeno:
03. 07. 2019 ob 08:18

Lidija, tole se mi je po hudi vročini zapisalo. Ne vem, ali zadosti pravilom?


Lp, Marija


Sonet za debato



Iz katakomb, povojev pesem naša

po pasje leno steka se z jezika ...
Je založena? Se nihče ne vpraša ?
Popolnost verza danes ni odlika,

je le poeta želja, medtem, ko svet
veselo stripa. Alan Ford ga mika.
Jezik v njem pa suh in v oblačke ujet,
ves reven in okoren se pretika.

Dandanes to nikogar res ne moti,
da aplicira heroin neznanja
se v žile in živimo v goli zmoti,
kako le hitra droga nas ohranja.

Lahko je biti fenomem, če v eter
ga plačana reklama stlači v meter.

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
03. 07. 2019 ob 08:50

Druga kvartina je še vedno  izven metrike. Popraviti bo treba podčrtana verza

je le poeta želja, medtem ko svet  drugi del brez metrike)

veselo stripa. Alan Ford ga mika.

Jezik v njem pa suh in v oblačke ujet,    začeti nepoudarjeno!

ves reven in okoren se pretika.



Takole

je le poeta želja, vmes pa  svet
veselo stripa. Alan Ford ga mika.
 Je jezik izsušen, v oblačke ujet,
ves reven in okoren se pretika.


Morda te bo zmotilo, da imata na novo tvorjena verza 10 zlogov, a to je ok, ker je zadnji, manjkajoči zlog zamolk zaradi soglasniške končnice

Zastavica

triglav

Poslano:
03. 07. 2019 ob 09:20

Hvala Lidija, 

grem takoj popraviti pod objavo.


M

Zastavica

triglav

Poslano:
13. 08. 2019 ob 17:33
Spremenjeno:
13. 08. 2019 ob 21:11



Sonet  (za debato II.)



Pustimo Alan Forda zdaj v nemar;
saj ta strip res ni kak poseben božji dar,
in raje posvetimo se jeziku
vsem čarom, ki jih nosi v svojem miku.

Miku pravim; ker se mi od nekdaj zdi,
da z njim je pač tako, da uho boli,
če se slovanske korene zanemarja
in po tujkah vse povsod zaudarja.

Vem,  svet se odpira, globalizira
in mi, ki smo po naravi poligloti
in ne živimo v puščavi, v samoti,


smo že dolgo,predolgo v strašni zmoti,

da zahodnjak slovenščino prezira,

jezik naš, pa prav počasi umira!



lp, Marija

Zastavica

maatjazh

Poslano:
16. 08. 2019 ob 18:47

Marija, zdaj je v ritmu, vprašanje pa je, če popravki tudi vsebinsko ustrezajo. Povej. Zlasti zadnji verz, ki lahko pomeni tudi obratno (meni bižja varianta): zmota je, da naš jezik izumira. Naše pesmi so živ dokaz za to.


za debato (II.)

Pustimo alan forda zdaj vnemar
saj ni kak res poseben božji dar
in raje posvetímo se jeziku,
vsem čarom, ki jih nosi v svojem miku.

Ta mik je, kot se mi od nekdaj zdi,
pač tak, da me uho hudo boli,
če se koren slovanski zanemarja,
in če preveč po tujkah zaudarja.

Vem, svet odpira se, globalizira
in mi, ki smo naravni poligloti,
ne bivamo v puščavi, ne v samoti,

že dolgo smo, predolgo, v strašni zmoti,
da zahodnjak slovenščino prezira,
naš jezik pa počasi izumira.

Zastavica

triglav

Poslano:
16. 08. 2019 ob 23:56

Hvala Matjaž, hvala za ritem (*_*)

Sedaj, ko berem brez "spodtikanja"

premišljujem, da bi zadnja dva verza, ali pa kar vse tri napisala na novo, ker zadnji verz je definicijsko šibek in se ga prav lahko narobe razume in zaradi tega pesem nekako obvisi.

Zaenkrat, hvala ti, če pa imaš kakšno idejo v glavi, se je ne bom branila.

lpM


Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
15. 02. 2022 ob 22:25

Nemesis daje v obdelavo in izboljšavo svoj prvi sonet.

Sonetisti in sonetistke - pogumno :)


Cel dan prešerna me rima lovila,

greh st’rila njega je poezija mila,

besede ljubeče so me prežele,

mi v ritmu soneta zdaj bije srce.

 

Vem ne, razumem, kako se zgodi,

hrepenenje brezčasno sanje snuje,

sramežljivo se stih iz grudi mi izlije,

bel papir svet je vseh barv domišljije.

 

Življenje premnoge postavlja ovire,

kratek v resničnosti ljubezni je sij,

naj iskro mi njeno pesem ujame.

 

Mi figo je mar kar drušč'na poreče,

pr'jatlji pisoči, brez zamer, praznik 

smél našega je naroda kulture.

 

Zastavica

Matej Krevs

Poslano:
16. 02. 2022 ob 15:25

Cel dan prešerna me lovila rima,

greh strila njega poezija mila,

ljubeče so besede me prežele,

v soneta ritmu bije zdaj srce mi. 


(zanimivo, da se Nemesis ne trudi najti sonetno oklepajočo rimo ABBA, vsaj pri vseh drugih začetnikih je le ta prisotna, medtem, ko je metrum bil zmeraj problem)

Zastavica

koni

Poslano:
16. 02. 2022 ob 16:05
Spremenjeno:
16. 02. 2022 ob 16:10

Nemesis, navdušena nad tvojim prvim sonetom in z željo, da prisluhnem pobudi, je nastalo tole:

Osmega svečana prvi sonet


Cel dan prešerno rimo sem lovila,

ker st’rila greh je njega poezija.

V besede me ljubeče je zvabila,

srce zdaj v ritmu pesmi mi razbija.

                                                                                                         

Ne vem kako, a res se mi dogaja.

Brezčasne sanje hrepenenje snuje,

iz grudi stih soneta se poraja,

domišljen zdaj kot prvi v svet potuje.

                                                              

Ovire mnoge predme še postavlja.

Vem, sij ljubezni kratkega je daha,

če iskra se predolgo obotavlja,

                                                               

a, figo mar mi je prav vsaka zdraha.

S sonetom, s pesmijo naj se proslavlja

slovenski dan kulture brez preplaha.


Z lepimi pozdravi,

Breda



 

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
16. 02. 2022 ob 16:06
Spremenjeno:
16. 02. 2022 ob 16:28



Bravo, Koni.  Super.

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
16. 02. 2022 ob 16:31

o shemah se bo nemesis še poučila, Matej ;)

Ni pa nobena shema res " obvezna" ... V bistvu jo pesnik sam določi, ali pa se po kateri đe ustvarjeni pesmi zgleduje. Najprej ponavadi napiše več sonetov po isti shemi, potem pa odkriva nove.

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
16. 02. 2022 ob 16:36

pesem sem postavila tudi v novo delavnico, da se jo lažje najde. Tam ima svoj prispevek pi - Irena. KO bom imela čas, bo združila vse prispevke ..


https://www.pesem.si/a/objava/prikaz/160648/sonetna_delavnica_nemesis_prvi_sonet#komentar299397

Zastavica

nemesis

Poslano:
16. 02. 2022 ob 18:53

Matej, vesela sem tvojega odziva. Prav imaš, nisem se dovolj trudila in tudi zanesenjaštvo začetnika ne bi smelo biti opravičilo. Ima pa tudi Lidija prav, se bom podučila. Zato sem tudi ponudila pesem v delavnico. 

S pozdravi,

nemesis

Zastavica

nemesis

Poslano:
16. 02. 2022 ob 18:59

Draga Breda, koni, sem ti pisala v novi delavnici. Pa zdaj vidim, da je Lidija že vse povedala.

Lp, nemesis


Zastavica

‹ Prva   < 10 11 12 13

Komentiranje je zaprto!