Tam daleč

Tam daleč bom do tebe

stopila kot nimfa,

ki v prosoju dneva čaka

na nočno odrešenje.

Tam daleč bom v tihi senci

dve roki ti v dar ponudila.

 

Tam daleč je v zaprte rime

stopil tvoj pogled

in oblaki lune so odnesli

zadnje upanje na jutro.

Tam daleč je pod korenine

pobegnil beli zemeljski smehljaj.

 

Tam daleč se od tal odbije

mrzli žarek nedojemanja

in med travne liste seje

nič v razdrti mreži.

Tam daleč se pustim ujeti

večni bledi misli ...

nera

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
04. 01. 2014 ob 17:59

Pesem vredna ponovnega branja. Čeprav je tisto "tam daleč" nekje daleč, je vendarle tu, sedaj in blizu, saj nas nič, smrt in  pogrešanje spremljajo vedno in so blizu ... Pesem  to dogajanje nežno ilustrira z originalnimi slikami in neko resignirano sprejemanje jo zmehča ter osvobodi patetike in ji dvigne nivo prav zaradi edinstvenega,  posebnega pogleda.

Čestitke.

Lp, lidija

Zastavica

nera

Poslano:
04. 01. 2014 ob 22:54

Hvala... pohvala res dobro dene.


lp, nera

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

nera
Napisal/a: nera

Pesmi

  • 03. 01. 2014 ob 22:55
  • Prebrano 775 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 189.8
  • Število ocen: 5

Zastavica