Ko pozna jesen
se v zimo levi,
v neznano še zadnji list poleti.
*
Ljudje smo kot listi rumeni
in veter življenje je naše,
nihče pa ne ve, do kje poleteti uspe.
*
Od zibeli do krste,
od diha do pepela,
vse smrt bo preživela.
*
Božam uvele liste,
ujete v kletke zimske,
med rožni venec vklenjene.
*
Skozi prste jagode polzijo,
v neznano oči strmijo,
le zaspati si želijo.
*
Vsem voščim srečno smrt,
da z ljubeznijo obdani,
kot listi poletimo v zimski vrt.
Ida Semenič- adisa