V bolniški sobi, ozki kot za norce (Izza zidov bolnišnice III)

  V bolniški sobi, ozki kot za norce,

ležimo tiho stokajoč jetniki,   

vemô: več ne odpeljejo hodniki

od tod nas ven. Na strop mrak riše vzorce.

 

Kdaj sliši se opravičila razna

za zrak pregret, potênje kakor v savni;

skomignemo – kaj naj? –, saj razlog glavni

je ta, da zdravstva je blagajna prazna.

 

Do pipe greš – preneha teči voda,

a bolničark ne smeš nadlegovati,

če ni zdravil (za nas je dražjih škoda),

 

ne jamraj, ker boš – še ne zdrav – pred vrati!

»Domov umret,« te odpusté naduto,

»k bogovom v belem moli se z valuto!«

janakolaric

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
07. 09. 2013 ob 12:23

Odličen, popoln sonet v protestniškem slogu, ki "prebija" skozi ograjico zabavljivosti! je čas za to!!!


lp, lidija

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

janakolaric
Napisal/a: janakolaric

Pesmi

  • 07. 09. 2013 ob 09:54
  • Prebrano 619 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 509.78
  • Število ocen: 14

Zastavica