Ko si mrtev, si mrtev
dan zastirajo drobničasti oblaki
pogrnilo je listje molilno preprogo
žalostno lebdi dozorela pokrajina
trde korake smrti gluši debris življenja
naša pretežka semena širom so razsuta
bahavost previdno zapušča življenje
hladi nas vlaga
in vse počasi prsti v drobir
ukleščila nas bo hladna sapa
v vratove bodo zagrizli biserni zobje
snežne kraljice
in med zvončkljanjem in ledenim pišem
bo tiho prepevala:
ko si mrtev, si mrtev
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: brezno
- 03. 10. 2008 ob 14:07
- Prebrano 3024 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 445
- Število ocen: 14
