vpijanje
skozi slap tebe
stegujem svoje roke
proti soncu
tvoja duša
v neštetih odtenkih obstoja
prši obzorje
mojega pogleda
pijem te
in čutim pronicanje dotikov
do presušenih
razpok življenja
prišel si
da vzcveti morje
krhkih hrepenenj
molčim prihajajoče jutri
da boš vedel
da vem
da moraš leteti
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Polona Campolunghi Pegan
- 14. 04. 2013 ob 11:44
- Prebrano 726 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 83
