Tole sem dobila na e-mail ...
A gre kdo, ki je sodeloval?

LP,

KIA
 

Spoštovani!

Vljudno vas vabimo, da se udeležite razglasitve rezultatov 15. mednarodnega haiku natečaja (KUD Apokalipsa).

Razglasitev bo potekala v okviru festivala Revija v reviji v nedeljo,

1. 9. 2013 ob 16.00

 v Atriju ZRC (Novi trg 2, 1000 Ljubljana).

Vljudno vabljeni

tudi na dogodke, ki bodo potekali v okviru 

10. mednarodnega festivala

Revija v reviji, Škocjan – Divača – Ljubljana 2013

V priponki pošiljamo tudi program celotnega festivalskega dogajanja.

KUD Apokalipsa

Hvala Kia,

tudi sama sem dobila tako vabilo. Morda se srečava na razglasitvi. Bom poskusila zrihtat, da pridem. Lepo se je družiti. :)

Žal so izbrali zelo neroden datum in uro.

No, bomo videli, zares si želim druženja.

Lp, Lea

Res je, Lea ... tudi meni hodi navzkriž nedelja in ta čudna ura,

čaka me obletnica ... in ne vem, če je ravno primerno, da manjkam :))))

Bomo videli, tudi jaz bi šla predvsem zaradi ljudi, ki jih že dolgo nisem videla.

LP,
 

KIA

Jaz bom po vsej verjetnosti tam in upam, da ne bom sam : )))

(če se to pripeti me spet čaka pisanje poročila o dogajanju ; )))

Lp, Marko

Marko,

kaj moreš, če si pa pri koritu :)))

Mi rabimo eno uro samo do avtoceste, hehe ... :)))
 

Se vidimo tam-tam, če bomo tam-tam, če pa ne ... je fajn vedeti, da poročilo bo!

KIA

Upam, da se vidimo : ) Saj bom mogoče tudi sam prišel po daljši poti : )

Kakšno kratko se menda bo zarisalo, če bo potrebno : )

Lp, Marko

Marko, jaz bom kar prebrala tvoje poročilo:)))

Lp, Ida

Marko, jaz tudi :)

Čeprav še vedno upam, da se vidiva :) Res mi bo v veselje najino ponovno srečanje :)

Lp, Lea

Ida, velja : ) Dobiš poročilo : )

Lea, mogoče pa le uspe : )

LP, Marko

Obljubljeno kratko poročilce z razglasitve rezultatov 15. mednarodnega haiku natečaja.

Dogajanje je potekalo v atriju ZRC, ki je bilo okrašen s čudovito razstavo Naivni slikarji iz Kovačice (slovaški slikarji iz Vojvodine). Zbralo se je približno za tri desetine obiskovalcev, ki so prisluhnili uvodnemu pozdravu Primoža Reparja in kasneje dvema članoma komisije, Alenki Zorman in Edinu Saračeviću, tretja članica Silva Trstenjak je bila odsotna.

Na letošnjem natečaju za najboljši haiku je sodelovalo 81 avtorjev iz 12 držav s skupno 455 haikuji. Kljub manjšemu odzivu na natečaj v primerjavi s preteklimi leti je komisija soglasno izbrala 39 haikujev. Podelila je tri nagrade posamičnim haikujem, šest jih je pohvalila, še trideset pa izbrala za objavo v reviji Apokalipsa.

Prva nagrada

po stezi

prihaja korak

samo korak                       (Dominique Reščič, Slovenija)

Druga nagrada

jesenski vrt

med suhim cvetjem se vrti

otroška vetrnica                   (Željko Funda, Hrvaška)

Tretja nagrada

vržena čez stol

se potaplja v temo

starčeva suknja                    (Bojan Foršček, Slovenija)

Pohvaljeni haiku (po abecednem redu avtorjev)

zaročenka

vzame v roke lokvanj

na gladini krog                    (Metod Češek, Slovenija)

igra paintballa

zelena žoga zadene

padajoči list                       (Željko Funda, Hrvaška)

zakotna vasica

žaromet ji odpenja

megleni plašč                   (Ivanka Kostantino, Slovenija)

na dvorišču

otročad preskakuje

sence perila                     (Tonka Lovrić, Hrvaška)

Otrplo jutro.

Na razgaljenem grmu

le rokavice.                       (Marko Skok - Mezopotamsky, Slovenija)

pasja uta

v temeljih odtis tac

prvega kosmatinca            (Klavdija Zbičajnik, Slovenija)

Poleg treh avtorjev s pohvaljenimi haikuji, imata haiku objevljen še dve pesemsijevki, Anja Erbežnik in Alenka Mihorič.

Čestitke vsem nagrajencem in vsem pesemsijevcem, ki se jim je uspelo uvrstiti med izbrance.

Lp, Marko

Poročilo prebrano, hvala Marko in čestitke vsem!

lp,Ida

Škoda, da sem spregledala tole obvestilo.

Žal vabila na prireditev nisem dobila po e-pošti.

Sem pa vseeno vesela objave haikuja.

Upam, da mi bo nekako uspelo nabaviti publikacijo.

LP, mcv

Hvala Marko!

Žal mi je, a priti v Ljubljano mi ni zneslo.

Lp, Lea

Marko,

me čudi, da po vseh teh letih nimajo spletne strani, kjer bi objavljali

rezultate, tako kot imajo urejeno to v drugih državah (Anglija, Irska, Poljska) ...

Tam v arhivih vidiš rezultate in razlage haikujev iz vseh preteklih let natečajev.

Modricvet, to se ti ne bi smelo zgoditi, da nisi dobila vabila.

Drugače pa ... v tretje gre rado, pravijo. Zato sem bila vesela tudi letošnje,

zame tretje pohvale haikuja. Mi je pa zanimivo, ker večinoma pišem 5/7/5 ...

da je ta zadnji haiku po formi malo drugačen, a komisiji je bil očitno vseeno

všečen ...

pasja uta

v temeljih odtis tac

prvega kosmatinca            (Klavdija Zbičajnik, Slovenija)

Skratka ... čestitke vsem nagrajenim, izbranim ... v veselje mi bo brati vse

nove haikuje v reviji Apokalipsa.

ps. Drugače pa ti dnevi tečejo brez poezije ... košarka, košarka, nogomet, košarka ... hehe ... Vsem, ki so poleg mene brez glasu in trpinčijo roke od onemoglega ploskanja, dajte podporo našim čudovitim športnikom ... in vzklikam: Za koga? Za koga? Za Slovenijo!!!

Ajd,

Klavdija KIA Zbičajnik

http://www.youtube.com/watch?v=IHRd0R-uKHc

O petnajstem slovenskem natečaju za najboljši haiku

Na petnajstem slovenskem natečaju za najboljši haiku je sodelovalo 81 avtoric in avtorjev iz 12 držav s skupno 455 haikuji. Iz Slovenije je prispelo 239 (54 %) haikujev, iz Hrvaške 89 (20 %), Romunije 42 (9 %) in Srbije 31 (7 %) haikujev, druge države pa so zastopane s po enim avtorjem ter od 4 do 6 haikuji. To so Indija, Izrael, Japonska, Litva, Kanada, Kuvajt, Velika Britanija in Združene države Amerike.

Komisija za izbor je tretjič delovala v sestavi: Edin Saračević, Silva Trstenjak in Alenka Zorman. Haikuje v drugih jezikih so v slovenščino prevedli člani komisije, prevode je lektorirala Manica Baša.

Komisija je izbirala in izbrala haikuje po že znanih merilih: izvirnost, doživetost haiku trenutka, poetičnost, univerzalnost, življenjska resnica; oblika haikuja (5-7-5) je bila manj pomembna od vsebine.

Kljub manjšemu odzivu na natečaj v primerjavi s preteklimi leti je komisija soglasno izbrala 39 haikujev oziroma 8,6 % vseh prispelih del. Podelila je tri nagrade posamičnim haikujem in šest pohval, 30 haikujev pa je izbrala za objavo v reviji Apokalipsa.

Zahvala gre vsem, ki so sodelovali na natečaju, avtoricam in avtorjem izbranih haikujev pa iskrene čestitke z željo, da bi naravo in druga okolja ter sebe v njih še naprej doživljali skozi haiku trenutke in »prebliske« v sebi.

Alenka Zorman v imenu komisije

KORAK V TIŠINO

(utemeljitev nagrajenih haikujev 15. natečaja)

Prva nagrada

po stezi

prihaja korak

samo korak

Dominique Reščič, Slovenija

Vsak človek naj bi opravil (neko) svoje poslanstvo, prehodil neko pot oziroma spoznal (svojo) Pot. Svobodna volja mu daje možnost izbire, ki pa ni nujno v skladu z njegovo Potjo. Prastaro, temeljno vprašanje, ki pa je hkrati nenehno (sizifovsko) sveže, je: Kdo sem jaz? Kdo hodi po Poti? Kaj/katera je (prava) Pot?

Odličen haiku ujame trenutek, ko sta človek in Pot Eno, ko ni subjekta niti objekta – je le sámo-zavédanje. Navedeno velja za nagrajeni haiku. Pesnik se je »stopil« s svojo hojo, s Potjo. Ko se je (zopet) zavedel, se je najprej prepoznal v koraku, ki pa (še) ni bil njegov korak. Bil je le (neosebni) korak, ki hodi po Poti. In iz takšnega koraka je nastal haiku, kot zapis Trenutka, ko se je korak prelil v Pot in se je Pot (za hip) ustavila v koraku …

Mogoča je interpretacija, da pesnik posluša prihajajoči korak. Ne ve, kdo hodi, morda prihaja ... Takšno branje je mogoče doživeti kot izraz samote, osamljenosti, otožnosti, neizpolnjenega hrepenenja. Sámo pričakovanje in zvok koraka pripomoreta, da pesnik pride (le) do Sebe, do svoje Poti.

Minimalistični haiku le z nekaj besedami steza/Pot, hoja/Korak ujame vsakdanji (banalen) trenutek/dogodek. A s tem, ko je ta trenutek (korak) ozaveščen, pesnik (pa tudi bralec) prestopi prag »vrat brez vrat«.

Edin Saračević

Druga nagrada

garden in autumn

among the dry flowers

a toy windmill spinning

jesenski vrt

med suhim cvetjem se vrti 

otroška vetrnica

Željko Funda, Hrvaška

Jesenski vrt nas navdaja s spokojnostjo, umirjenostjo. Suho cvetje je le (še) spomin na intenzivnost poletja, Življenja, Narave, Energije … A vse le ni tako umirjeno. Iz slike »jesenskega tihožitja« izstopa otroška vetrnica, ki se vrti in je še kako »živa«. Z vrtenjem je ustavila misel pesnika in prelila trenutek z večnostjo.

Igrača simbolizira človeštvo, Človeka, njegov poseg v naravo, njegovo delovanje in ustvarjanje. V tem haikuju vetrnica napotuje na otroka, na neutrudno radovednost, živost in igrivost, za katere ne veljajo letni časi, oziroma je otroštvo sámo svoj letni čas, je pomlad (za) človeka.

V haikuju so tako prisotni vsi letni časi: jesenski vrt, pesnik (verjetno) v poletju svojega življenja; prihajajoča zima in pomladna otroška vetrnica, ki vse letne čase »poganja«, hkrati pa jih tudi po človeško pre-meša. Haiku s tišino, umirjenostjo, povezuje vse letne čase in jih obenem presega – s svojo nadčasovnostjo: s Trenutkom/Večnostjo.

Edin Saračević

Tretja nagrada

vržena čez stol

se potaplja v temo

starčeva suknja

Bojan Foršček, Slovenija

Dan mineva. Spušča se mrak. Počasi, počasi, kot da si želi zapomniti vsako stvar, preden jo bo zaobjel in zagrnil v svojo temoto ...

Tako stol kot suknja sta si zaslužila spokojen spanec. Vsak od njiju je ves dan služil svojemu namenu. Na stolu si je otrok mogoče spočil od razposajenosti, preden se je odpodil novim dogodivščinam naproti, mogoče je na njem posedela utrujena mama, žena, celo poslovna aktovka. Mogoče pa stol pripada samo dedku in v trenutkih njegove odsotnosti kar mami otroke, da se malce pozibajo, ker je prepovedan in nedotakljiv.

Tudi suknja ima svoj delovni dan, ki je še veliko bolj zanimiv kot stolov. Čez dan je varovala starca pred mrazom, vetrom, vpijala je roso, toploto sonca, prašne delce ali celo smog. Suknja je priča vseh dogodkov, skozi katere je moral iti starec, pa naj so bili prijetni ali neprijetni. V njej je skrito mnogo dotikov, trepljajev po rami, objemov; mnogo različnih vonjev se je naselilo v blago. Najbrž tudi pot, pot od dela, mogoče celo od bolečine.

Tudi stvari lahko doživljajo sabi, tisti trenutek samote, samosti, ko smo sami s seboj. V samoti se duša dotika Absolutnega. Lahko kdo zatrdi, da stol nima duše? Ni mizar, ki ga je naredil, pustil v njem delčka sebe, svojih misli, idej, hrepenenj? Prav tako je s suknjo. Skozi koliko rok je morala iti volna, preden je iz nje nastala suknja? In zdaj, zdaj suknja diši po starcu, nosi njegov vonj, vonj njegove duše.

Na koncu dneva se potapljata v temo in Temo stol, suknja in z njima tudi pesnik. Edino gibanje, ki nam ga ponuja haiku, je potapljanje v Temo ... Če s hvaležnostjo sprejemamo Življenje in vse, kar smo doživeli, bomo s hvaležnostjo sprejeli tudi Temo, Enost, celo Dokončnost; če nam je pri tem majhnem »razsvetljenju« pomagal haiku, je vreden naše pozornosti.

Silva Trstenjak

POHVALJENI HAIKU

(po abecednem redu avtoric in avtorjev)

zaročenka

vzame v roke lokvanj

na gladini krog

Metod Češek, Slovenija

a paintball match

a green ball hits

a falling leaf

igra paintballa

zelena žoga zadene

padajoči list

Željko Funda, Hrvatska

zakotna vasica

žaromet ji odpenja

megleni plašč

Ivanka Kostantino, Slovenija

u dvorištu

djeca preskaču

sjene rublja

na dvorišču

otročad preskakuje

sence perila

Tonka Lovrić, Hrvatska

Otrplo jutro.

Na razgaljenem grmu

le rokavice.

Marko Skok Mezopotamsky, Slovenija

pasja uta

v temeljih odtis tac

prvega kosmatinca

Klavdija Zbičajnik, Slovenija

IZBOR OSTALIH HAIKUJEV

(po abecednem redu avtoric in avtorjev)

the moon on the rock

and the lighthouse keeper

until the dawn

luna na skali

in svetilničar 

vse do zore

George Badarau, Romunija

u krošnji lipe

žabica gatalinka

čita prognozu

v krošnji lipe

zelena regica 

bere napoved

Josip Balaško, Hrvatska

gone from the woods

the tree I knew

by touch alone

ni ga več v gozdu

drevesa, ki sem ga poznal

že po dotiku

Kanchan Chatterjee, Indija

po tistem čaju

sem se počutil

kot čajna vrečka

Armin Črnigoj, Slovenija

mami skrite

stopinje

nočnega obiskovalca

Anja Erbežnik, Slovenija

japonska češnja

na svileni obleki

zacveti v večnost

Joca Jamšek, Slovenija

Z roko se izdaš.

V njej spijo beli konji.

Sanjajo galop.

Andrej Kokalj, Slovenija

vigred diši

v mladem žitu maki

barvajo lica

Olga Kolenc, Slovenija

jesenski večer

sozvočje dežja in

zvonov

Ivanka Kostantino, Slovenija

ptič je poletel

skozi cvetove bombaža

narisal je sled 

Jernej Kusterle, Slovenija

in je le njen dih

– ko bdim ponoči sam –

kakor sveča

Davorin Lenko, Slovenija

zraka sunca

taknu laticu šljive

ploveći rijekom

sončni žarek

se dotakne cvetnega lista

slive v reki

Vladimir Ludvig, Hrvatska

train station

in all directions

spring

železniška postaja

v vse smeri

pomlad

Andrius Luneckas, Litva

sakuras park

on the sleeping stray’s cheek

petal oscillates

češnjev park

na licu spečega klateža

vzdrhteva cvetni list

Andrius Luneckas, Litva

Pod soncem sam,

v najboljši družbi

temnega sohodca

Darica Majer, Slovenija

koruzno zrno

za vrabčji kljun pretrdo

dleskov posladek

Alenka Mihorič, Slovenija

snijeg poprima

oblik svega zemaljskog ...

i pada dalje

sneg prevzema

obliko vsega zemeljskega ...

in pada naprej

Boris Nazansky, Hrvatska

breast cancer

I fold the report paper

into a boat

rak dojke

iz izvida naredim

barčico

Rita Odeh, Izrael

ustavim se

ob mrtvi ptici

čemu zdaj krila

Dominique Reščič, Slovenija

piranski zvonik v megli

zaprem oči

zagledam angela

Jurij Rustja, Slovenija

Konačno kraj nje –

pljusak je naterao

pod moj kišobran.

končno ob njej

ploha jo je prignala 

pod moj dežnik

Borivoje Sekulić, Srbija

pod cestno svetilko

češnja v cvetu

medi

Nataša Skušek, Slovenija

zubato sunce

guska na jajima

tek prvu nedjelju

zimsko sonce 

goska na jajcih

šele prvi teden

Tatjana Stefanović, Srbija

ptica na veji

z glavo pod perutjo

čaka pomlad

Marta Šavli, Slovenija

otrpla srca

ob krušni peči

se zmedijo

Slavica Štirn, Slovenija

Na grobnom humku

različito cvijeće.

Mirisi tuge

na gomili

različno cvetje

vonjave žalosti

Đermano Vitasović, Hrvatska

May evening

First petal falling

From a white peony

majski večer

prvi cvetni list pade

z bele potonike 

Steliana Cristina Voicu, Romunija

cvetoča pomlad

nasmeh rdečih češenj

na belem krilcu

Mimi Vresovnik, Slovenija

stijena u vodi

na njoj galeb ni na moru

ni na zemlji

pečina v vodi 

galeb na njej ne na morju

ne na kopnem

Đurđa Vukelić Rožić, Hrvatska

djevojčica

prilazi konju

naprijed natrag

deklica

se približuje konju

naprej nazaj

Jana Žufić, HrvatskaO 

Ida, hvala : )

modricvet, očitno so imeli tudi letos probleme z obveščanjem (kot lani).Verjamem, da boš prišla do svojega izvoda revije (najbrž v knjigarni).

Lea, sem upal, da te uzrem. No, si pa prišla do celotnega zapisa z natečaja : )

Kia, najbrž bi res morali malce urediti stvari.

Vam še pošiljam drobec o naivnem slikarstvu iz Kovačice:

http://www.youtube.com/watch?v=DoGsoGSqOJA

Lp, Marko

Marko ... ja. ;)))))))))))))))




http://www.youtube.com/watch?v=OHbT9VvtonM