Nekateri črni dnevi
se vlečejo dlje od noči,
merijo praznino časa
in preizkušajo pripravljenost
na samotne dni,
ko nikogar ni,
ko si sam v tišini,
in misliš da boš umrl
od samote in hodiš mimo ljudi,
nemih obrazov so in pustiš
jih na miru.
Ni besede od njih,
ni besede od tvojih otrplih ustnic,
ki komaj čakajo poljub
in iščejo ga in dočakajo,
takrat sem srečna jaz in ti.
Midva oba predreva kokon,
pobereva najino pesem
in si greva naproti.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!