Ne jokaj, pesnik! (poskus soneta 16)

Povej mi, si že kdaj poslušal srečo?
potipal sanje, gledal misli nežno,
zagrabil veter, božal pesem bežno,
poniknil v prazno, zrl v bit molčečo?

Si sploh dojemal nihanja vprašanje,
ki bitja tvojega se ne dotika?
Si že poskusil iti brez odmika,
potresti zlatih zrn v brezupno spanje?

Če nisi, daj, poet, ker nekaj hočeš
v svoj že globoki duše rez dodati!
V sebi si sam, a več jokati nočeš.

Ti veš, navdih ne čaka te pred vrati
in pesem ni, če stalno tarnaš, jočeš.
Pogrej srce, še smeh je treba Dati!

Lidija Brezavšček - kočijaž

Komentiranje je zaprto!

Lidija Brezavšček - kočijaž
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)

Pesmi

  • 05. 07. 2008 ob 15:24
  • Prebrano 899 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 421
  • Število ocen: 16

Zastavica