Povej mi, si že kdaj poslušal srečo?
potipal sanje, gledal misli nežno,
zagrabil veter, božal pesem bežno,
poniknil v prazno, zrl v bit molčečo?
Si sploh dojemal nihanja vprašanje,
ki bitja tvojega se ne dotika?
Si že poskusil iti brez odmika,
potresti zlatih zrn v brezupno spanje?
Če nisi, daj, poet, ker nekaj hočeš
v svoj že globoki duše rez dodati!
V sebi si sam, a več jokati nočeš.
Ti veš, navdih ne čaka te pred vrati
in pesem ni, če stalno tarnaš, jočeš.
Pogrej srce, še smeh je treba Dati!
Lidija Brezavšček - kočijaž