...he, sem bil in je bolj zdravo počutje.To doživiš na potovanjih, kajti ljudje kažejo tujcem samo resničen obraz (svoj jaz), doma igrajo tudi pred otroki.

To je dejstvo, ker družba tako hoče in ker živiš z njimi dlje je to nuja ...do tujcev ni treba, ker odidejo.

Veliko potujem (pa ne preko egencij na par dni) in rad opazujem odnose, sicer pa to poznaš na sebi.Če tu ne igraš, oziroma igraš sebe, se moraš sam igrati, solo igro, na žalost ... :)

lp

ac

Tudi sam sem že razmeroma veliko potoval in - kot implicira tudi naslov aforizma - če je nekomu posledica odtujevanja prijetna, je to pač njegova izbira; spoznavanje svojega načina razmišljanja skozi spoznavanje razmišljanj drugih - soljudi - pač ni za vse (vsaj ne enako pomembno). Po mojem mnenju spoznavanje drugih - v mejah normale in s filtri ujemanja - človeka bogati. Pa ne da bi mi bila iluzija majhnosti sveta medmrežne Knjige obrazov zato kaj bolj pri srcu; mi je pa še dokaz več, da smo si lahko z nekom, ki je na drugi strani sveta (po razmišljanju) blizu, medtem pa z ljudmi v neposredni bližini    svetove    narazen ...

Nekje v aforizem se je skušalo skriti razmišljanje, da odtujenost od ljudi človeka niti ne povzdiguje (da bi živel "nad svetom") niti ne potiska navzdol (pod mejo primitivizma), ampak se z njo zgolj (samo)obsodi na življenje mimo (so)ljudi. To odtujevanje za ohranitev jaza pa je lahko - kot razumem tvoj komentar - kaj hitro tudi prikrajšanje drugih, saj zaprta školjka nikomur ne kaže biserovine. Na žalost.

Lep pozdrav in hvala za delitev mnenja. 

Jaka Racman.

..."saj zaprta školjka nikomur ne kaže biserovine. Na žalost."

Strinjam se s tabo, na žalost je ta tvoj aforizem naš realizem:)

lp

ac

je pa še to. ljudje pričakujejo, da boš večno isti. če imaš v sebi kalejdoskop si obsojen na sebe ali na večno igralsko vlogo. znance menjuješ kakor notranja razpoloženja, prijatelji pa hodijo s teboj na večji ali manjši razdalji. 

popotovanja štejejo samo če potuješ sam, sicer je vse bolj podobno ogledu filma. sebe pustiš doma in si tujec med tujci, kot praviš. to, se mi zdi, te toliko raztegne, da sam sebe ne prepoznaš, ko se vrneš, niti ljudje, ki so bili okrog tebe. 

se mi zdi, da moraš vsaj 1x v življenju poskusit kako je, če se odrežeš. odrečeš vsemu. nikoli nisi več isti.

So potovanja navzven in potovanja navznoter; kontemplativne in meditativne smeri, ki jih tekom življenja preplezamo - v navezi, ali pa samostojno - preko tistih sedmih ali devetih gora osebnostne rasti ...

... "Nekdo te vpraša: "kam hočeš?"

      in poveš,

          da si bil tam" ...

Saj vsak prepozna; Iz Pengovove: V nasmehu, nekega dneva.

Jaka Racman.

Ko greš med tujce, spoznaš tudi tujca v sebi in v domačem okolju.Široka paleta spoznanj,  te spremenijo za vedno (se strinjam Matjaž), garant v pozitivnem smislu.Takrat si zmožen priluhniti vsem in sprejemeti, absorvirati vse nijanse barvnih  človekove biti, menim tudi, da te čredno druženje več ne privlači, ker ti ubija intuicijo in poneumlja.Pravzaprav sem vedno prakticiral potovanja v dvoje, s partnerko, tako izveš, da je tudi sex v tujini drugačen in manj obremenjen sebičen, kot tudi vso skupno doživljanje.Prav sam, nisem nikoli rad, je skrajno sebično, nasprotno od druženja.Adam, Eva in Božja stvarstva.

Jaka, poznaš občutek, ko se vrneš (najmanj en mesec) s potovanja? Tisto praznino v sebi, skoraj obup, ko padeš nazaj v monotonost.To je zasvojenost.Sam sem večino tega doživljal z motorjem.

Seveda je odvisno od moči  resignacije, da sploh narediš ta neodvisni korak.

lp ac

Vse moraš probati, da ločiš okuse:)

lp

ac

Saj, ravno ta občutek navedena Pengovova pesem (vsaj meni) tako izvrstno in večplastno orkestrira.

Pengov je to carsko opisal ".. ko se vrneš .. si sam"

Še vedno trdim, da so poti, na katere kreneš sam, so poti. s katerih se vrneš sam, in neke tiste redke, ki jih prehodiš v družbi.

Kolikor imam jaz izkušenj s tem je potovanje v dvoje povsem drugačna izkušnja, del svojega obzidja nosiš s seboj. 

lp, M.

Dva lažje podoživjata in družba na motorju godi, ker praktično cele dneve nimata verbalne komunikacije, počitki so pa nagrada :))... glede čez ocean, pa obvezno sam, ker ne moreš nositi breme odgovornosti za nikogar, in le tako si apsolutno neodvisen, s tem se strinjam.

lp

ac