Kako naj v samoti počiva ubežnik,

lepoto neznano iskal je povsod,

imetje prodal je stari betežnik,

nebesa obljub si utiral je pot,

a našel je končno duše saharo-

radosti rojenja spomin,

judež,  ki rešitelja ni maral,

umil Pilat si je grehe preudarno.

Vandal se je stari umaknil na varno.

Skrunjen,  kam krenil boš dragi ljubimec;

poljubi pregrešni ne peljejo v raj,

odeni si suknjo,  klobuk natakni na klinec,

misli si,  da greš na randi v raj,

ikono naredi si iz hrepenenja-

nekdo,  ki si samo oblaček življenja !?

Silva Šturm