Pozdravljen,

zelo dobro naslikaš podobo razdeljenega (razdvojenega, vanjo zazrtega) pesniškega subjekta, ujetega med lepoto in nostalgijo (če že ne bridkostjo).

Bi pa vprašala, kaj si mislil z besedo "opačen".

Lp,

Kerstin

Men je všečna, čeprav je ful narobna:

recimo rima, al pa ne tok rima kakor same kitice, enkrat take z dalšimi verzi pol spet kratki verzi...Všeč so mi besede ki si jih izbrala, predvsem ker so to besede ki jih jaz ne uporabljam, in mi je s tem tvoja pesem drugačna, tuja. lp.

Hvala za komentarje.

@Aleksandra:

"Opačen" je zgolj nasprotje prosojnega; neprozorno, nepropustno. S tem, da so "vrhovi" hkrati prosojni in neprosojni, sem hotel le še podkrepiti enakost (nedrugačnost).

@Matej:

Imam preprost odgovor na rime in verze: verz ima v trenutni modi precej svobodne volje, ni vezan na neka točno določena pravila, omejitve. Kot tak ima pravico biti povsem razpuščen, v vsaki vrstici popolnoma samosvoj, ali pa v eni kitici tak, v drugi drugačen. Isto velja za rimo. Ker pa sem tudi malo glasbenika, v večini pesmi poskušam držati nek ritem, pa tudi zvočnost, za kar mislim, da mi je v tej pesmi precej uspelo.