Takrat, ko imaš ali želiš nekomu nekaj lepega povedati,

pošlješ voščilo radosti in sanj;

zvočni zapis angelskega glasu in svoj peklenski smehljaj;

prebudiš se ob poku zarje in svojo še toplo in zasanjano misel izliješ v beli dan

ter jo zaviješ v papir iz metafore;

pošlješ dobro sprešano in zapečateno skrivnost s konca poletja;

opozarjaš na svojo povezanost z zemeljsko silo teže;

pošlješ balado napisano iz srca na pomečkanem papirju;

opozarjaš na zemljevid do skrivnega izvira,

kjer se grize nebo, žveči zvezde in požira komete;

pošlješ buteljko najboljšega vina in vsaj stotero urokov;

predlagaš ponovno srečanje in pošlješ letalsko karto,

kajti kako naj bi prebiral stihe, ko pa ga ni tu.

Marko Skok - Mezopotamsky