Že ves dan me stiska,

ta nepojmljiva žalost,

ta nesreča.

Že ves dan se zapirajo te stene okrog mene,

me stiskajo vse bolj in bolj.

Le če se ne premaknem vse je mirno,

a ko dihati začnem spet se stene ožijo

Stene,  ki jih sama delam,

omejitve, ki sama jih postavljam.

Ta nemoč in bolečina

Kdaj minila bo, le kdaj …

Ko sama rečem STOP!

Nič več nočem Bolečine,

nič več strahu in bede..

Ni je več, ostalo je samo Življenje !

Gitka