Sopotnik srca

Še vedno pogrešam tvoje oči

in obljube, da ko sva skupaj za naju ostalega sveta več ni.

 

A podoba tvojih oči bledi,

zato jih iščem v objemu tujih ljudi.

Zvok tvojih izgovorjenih besed je tih,

a oživi v sanjah, ko izmed hrupa slišim le njih.

Oddaljuješ se, bežiš,

v nočeh, ko me ni poleg, ne bediš.

 

Jaz le sanjam, ne bedim,

ker v gradovih lahko srečno živim.

Zdaj se ti gradovi zidajo tudi ko imam odprte oči

in življenje se mi tudi brez tebe lepo zdi.

Smejem se tudi ko sem sama,

moja duša zaradi zlomljenega srca ni več prazna.

 

A še vedno te pogrešam,

ponoči ko sanjam in spim in podnevi ko bedim.

A zdi se, da pogrešam osebo,

ki obstaja le v spominu, pa še ta izginja, bledi,

zato ker vem, da si moje srce zasluži boljšega sopotnika kot si ti.

Snowflake.*

modricvet

Poslano:
20. 08. 2011 ob 21:04

Snowflake,

samo za informacijo: če želiš pesniško napredovati in požeti odobravanje, opusti jamranje nad nesrečno ljubeznijo in konce verzov / rime na "i".

LP, modricvet

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Snowflake.*
Napisal/a: Snowflake.*

Pesmi

  • 20. 08. 2011 ob 11:28
  • Prebrano 981 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 131.57
  • Število ocen: 6

Zastavica