Še vedno pogrešam tvoje oči
in obljube, da ko sva skupaj za naju ostalega sveta več ni.
A podoba tvojih oči bledi,
zato jih iščem v objemu tujih ljudi.
Zvok tvojih izgovorjenih besed je tih,
a oživi v sanjah, ko izmed hrupa slišim le njih.
Oddaljuješ se, bežiš,
v nočeh, ko me ni poleg, ne bediš.
Jaz le sanjam, ne bedim,
ker v gradovih lahko srečno živim.
Zdaj se ti gradovi zidajo tudi ko imam odprte oči
in življenje se mi tudi brez tebe lepo zdi.
Smejem se tudi ko sem sama,
moja duša zaradi zlomljenega srca ni več prazna.
A še vedno te pogrešam,
ponoči ko sanjam in spim in podnevi ko bedim.
A zdi se, da pogrešam osebo,
ki obstaja le v spominu, pa še ta izginja, bledi,
zato ker vem, da si moje srce zasluži boljšega sopotnika kot si ti.
Snowflake,
samo za informacijo: če želiš pesniško napredovati in požeti odobravanje, opusti jamranje nad nesrečno ljubeznijo in konce verzov / rime na "i".
LP, modricvet
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Snowflake.*
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!