Zakaj nalagala bi opeke,
če se sproti rušijo?
Zakaj hodila bi po stopnicah,
če me z njih dol mečejo ?
Ni razlogov več za trud,
vztrajajo samo vztrajni.
Ta oznaka mene ne označi,
le mojo realnost vedno bolj pači.
Kot, da bi stala na tekočem traku,
danes letim, a jutri padam po zraku.
Brez smisla je vsakršen vložen napor,
saj sama sebe precenjujem in gradim si zapor.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: taax
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!