Forum
- Datum objave:
24. 07. 2011 ob 19:11 - Spremljaj
- Število komentarjev: 27
- Piše: Marko Skok - Mezopotamsky
- Ostale teme tega avtorja
- Prebrano 5338 krat
POD TRIGLAVOM VRT ali SPOMINI NA RECITIRANJE
Daljnega leta 1980 smo v vasi dobili asfalt in ob tem smo imeli proslavo, kjer sem nastopil s pesmico. Bil sem drugošolec in spomnim se, da sem bil edini, ki se jo je naučil in ni potreboval lista za branje. V spominu mi je ostal samo naslov POD TRIGLAVOM VRT, vsaj mislim tako, če ne je potem to le eden izmed verzov. Na spletu sem našel eno kitico pesmi, mene pa zanima celotna pesem in njen avtor. Če bi mi kdo lahko dal kakšen koristen podatek, bi bil zelo vesel. Hvala!
Naša zemlja, sončna zemlja,
pod Triglavom vrt,
lepše ni nikjer na svetu,
polj in rek in brd.
LP, Marko - Mezopotamsky
Razširjam temo, kjer lahko objavljate spomine na vaše prve recitacije in nastope.
Lp, Mezopotamsky
Pozdravljen!
glede tvoje pesmice sem brskala in brskala, našla nič ... žal! Morda jo je spesnila mimogrede kakšna "tršica" ...
Prve recitacije? Bog moj, jaz sem v osnovni šoli stala "pred puškami", ko sem recitirala pesem Pred puškami stojim, Jože Udovič ... Kljub vsemu PREŽIVELA!!! Še danes se vidim na odru, zdaj, ko si odprl tole temo ... Danes bi si izbrala kak drug naslov.
Lepo bodi,
Ignis
Poslano:
27. 07. 2011 ob 18:45
Spremenjeno:
27. 07. 2011 ob 18:56
Ignis hvala za komentar.
Mislim, da je bila v eni knjigi, kjer so bile pesmi različnih avtorjev, ma nimam pojma o naslovu.
Sicer sem se spomnil, da je bil moj prvi nastop ob zaključku male šole. Nastopil sem v duetu skupaj z zdajšnjo sestrino svakinjo. Jo moram ob priliki vprašat, katero verzijo sva imela. Ali je to bila izštevanka:
Marko padel je na nos
hitro po rešilni po rešilni voz.
En, dva, tri,
po rešilni voz greš ti.
Mogoče pa pesmica Vide Jerajeve Nesreča:
Hitro po rešilni voz, Marko padel je na nos,
hitro most in tri brvi, teče, teče rdeča kri.
Marko je drugačen ptič, Marko ni zajokal nič,
sam se z nosom vred pobral, zjezil se in se smejal.
Lp, Marko
Pa je res drugačen ptič, tale Marko!
Ej, če se spomniš še kakšne take stare ritmične izštevanke, bom vesela, jo lahko uporabim pri svojem delu z otroki, meni jih je že skoraj zmanjkalo, takih luštnih!
:)
Lep večer,
Ignis
Ignis, za zgornji besedili sem si pomagal s tema dvema linkoma:
Izštevanko sem našel tu: http://www.otrokoskop.si/main/cat/68/4.
Tule pa pesmico: http://med.over.net/pesmi/vidka.php.
Pa veliko zabave z otroki : )
Lp, Marko
Poslano:
27. 07. 2011 ob 20:45
Spremenjeno:
27. 07. 2011 ob 20:47
Ni za kaj, na pesem.si si pomagamo : )
lp, Marko
urednica
Poslano:
29. 07. 2011 ob 17:04
Spremenjeno:
01. 08. 2011 ob 23:12
Zelo zanimiva tema! Super, Marko in Ignis. Ja, ko bom imela spet dostop do starih odpisanih knjig za pripravo proslav, bom pobrskala po njih za tem Triglavskim vrtom (tudi sama se spomnim te pesmi). Očitno te pesmi še niso preskočile praga virtualnosti (in zdi se, kot da ne bi obstajale!).
Sama imam več spominov na "igralsko" nastopanje, kot na recitiranje. Ne bom pa nikoli pozabila, moralo je biti v kakem 7. razredu, ko smo se učili Župančičevo Žebljarsko in smo hodili po razredu, kot bi imeli pod pazduhami mehove in smo s korakanjem in ritmično izgovorjavo in z neko posebno, takrat nastalo energijo, v večni spomin (zame) vtisnili te žebljarje - kot bi z nenaravno govorico in hojo in ritmom ustvarili resničen svet. Se mi kar naježi koža ...
Lp, Ana
Ana, hvala za tvoj žebljarski dogodek : )
Bi bil pa res vesel, če ti uspe najti Triglav : )
Lp, Marko - Mezopotamsky
Še dobro, da sem bila prehitrih prstov, da je vse, kar sem, in tega je bilo za takle klepet kar prveč, izpuhtelo!
Spomnila sem se, da sem v drugem razredu odklonila "nekaj svojega povedati" na grobu našega učitelja, nisem pa odklonila, da bi se na njegov pogreb peljala kar z njim, v mrliškem vozilu. No, tole sem napisala, za razliko od prejšnje, izgubljene variante, bolj v nogometnem stilu.
Potem sem se, dokler nisem postala mama in zagnana sindikalistka, nastopanjem izogibala.
V podjetju, kjer sem bila zaposlena, smo se mladi zanesenjaki odločili, da novoletno zabavo za naše otroke pripravimo kar sami. In smo (uf, kje so tisti časi, ko smo bili sodelavci še tovariši?!)!
Prvič smo bili kar v podjetju. V polkrogu sem pred otroci in njihovimi starši sedela na zaboju, polnem rdečih jabolk in jim provedala malce (zelo) zmodernizirano pravljico o Sneguljčici. Jabolka smo potem razdelili med otroke in vsi skupaj smo se veselili. Seveda smo pripravili še druga darila!
Potem smo gostovali v Šentjakobskem gledališču. Tam sem takrat prvič stala na odru! Za to priliko sem uporabila zgodbo italijanskega avtorja (katerega že?), ki je zgodbam pustil odprt konec in si ga je moral bralec izmisliti sam. Nastopala sva dva: len škrat, ki ničesar ni znal in, čeprav je bil velik že skoraj dva metra, ni hotel v šolo, in babica. Za igrico smo vse pripravili sami: kulise je narisal moj oče na velike papirje, ki smo jih pričvrstili na lesene palete in po odru razporedili med nekaj kulis, ki so jih gledališčniki pustili na odru, škrat je imel čisto pravo škratovsko kapo, pa škornje in hlače z naramnicami, za sivolaso babico pa sem si po laseh posula nekaj otroškega pudra, oblekla dolgo krilo in si ramena ovila v pleten šal, na nos pa sem si nataknila okrogle okvirje očal moje babice. Igrico smo uspešno zaključili, saj je babici s pomočjo otrok, ki so vedeli več kot škrat, uspelo prepričati škrata, da je šola tisto pravo!
Naslednje leto smo bili spet v Šentjakobu. Ampak, o tem kdaj drugič. Babice, dragi moji (otroci, bodite še otroci) imamo veliko spominov, ki so kot pripovedke.
Lp, murka
Murka, krasno. Prav zanimivo branje. Se priporočam še kdaj.
Mogoče je omenjeni avtor italijanski pisatelj Gianni Rodari?
Spomnim se, da smo njegovo knjigo Pravljice za igro dobili v osnovni šoli od Dedka Mraza. Vsaka pravljica je imela tri konce in si si lahko sam izbral svojega. Imel sem idejo, da bi po teh pravljicah enkrat naredil otroško predstavo, mogoče mi uspe.
Lp, Marko
Marko, mislim, da je to res bila kniga Pravljice za igro, avtorja Giannija Rodarija. Jo še imaš?
Narediti otroško predstavo po teh pravljicah, ja! Seveda ti bo uspelo! Če je meni!! In ko jo boš, bom nanjo peljala vnukinjo Žužo in babi Marjana (ki je v resnici dedi!). Sva že dogovorjena!
lp, Murka
Murka, knjige na žalost nimam več, nekdo si jo je spodil pa je ni vrnil.
Enkrat sem jo zagledal na boljšaku, a kaj ko sem bil brez prebite pare.
A veš, da bom res predlagal kolegici to idejo, sicer ne vem kdaj se bo udejanila.
Konec meseca začnemo ponovno vaje za eno lutkovno igrico, če bo vse po sreči naj bi luč zagledala enkrat v drugi polovici oktobra, še obvestim.
Lp, Marko
Bova mogoče dva, ki bova v Trubarjevem antikvariatu "naročila" to knjigo? Se splača, veš. Pred časom sem tako dobila Puškinovo pravljico o carju Saltanu. Moj letnik, ohranjena pa tako, da me prekaša za desetletja! Bilo je kar precej drago, ampak mi ni bilo žal in zdaj bom lahko dopolnila tisto mojo, ki je precej bolj scufana, saj smo jo brali in brali, pa oče mi jo je tudi bral, ne igral!
Ja, le obvesti me o predstavi – če bo le primerna za mojo enoletnico!
lp, Murka
p. s.: se vidimo na pikniku?
Murka, pravkar sem pogledal na: http://sl.wikipedia.org/wiki/Gianni_Rodari
in ugotovil, da so omenjene Pravljice za igro moj letnik.
Očitno bom res moral kaj narediti iz tega : )
Ali pri Glavanu v Maxiju, ko si bom lahko privoščil.
Bom obvestil. Je malce ekološko naravna o baburi Burji, ki noče pihat in se gre gospodinjo. Zunaj pa namesto zime pomlad. Medved in volk jo poskušata prepričati, da bi začela pihati ... O starostni omejitvi še nismo govorili : )
Lp, Marko
p. s.: Žal ne morem obljubit udeležbe na pikniku, čeprav si želim priti. Mogoče pa mi uspe.
Hej, jaz imam to knjigo! Je že zmatrana, ampak z veseljem jo posodim.
Tale tema se super razvija, zanimivo jo je brati!
Lp,
Ana
Poslano:
17. 08. 2011 ob 22:29
Spremenjeno:
17. 08. 2011 ob 22:30
Hvala, Ana!
Dajem prednost Murki : )
Če je bom rabil ... , ko jo bom, te bom že pobaral : )
Lp, Marko
OK, Murka, prosim, spomni me, da prinesem knjigo na piknik - magari na zasebno spročilo kak dan prej. Bi šlo?
Lp, Ana
Ana, seveda bo šlo! Se že veselim! Zahvalila se ti bom potem.
Marko, hvala za link. Pogledala sem in zdaj lahko določim letnico mojega prvega gledališkega ustvarjanja! Bilo je skoraj zagotovo leta 1979 (joj, kako čas beži!). Bom pobrskala še malo po fotografijah ... jih bom prinesla na poknik!
lp, Murka
Iz mojih zamegljenih spominov sem privlekel moj prvi "igralski" nastop. Bilo je v petem razredu osnovne šole, ko smo pripravili igrico za 8. marec. Ne spominjam se naslova, vsebina je bila prav "osemmarčovska", če se ne motim so se otroci prepirali kaj bodo podarili mami za dan žena.
Prav mogoče, da je bil v naslovu čudežni ali čarobni lonček, ki je postal zmagovalno darilo. In ta čudežni lonček je bila v bistvu moja prva vloga. Naj bi bil rdeč z belimi pikami in prav tako pokrovko, moja naloga je bila, da ga sam priskrbim ( torej sem bil tudi rekviziter : )). Načrt se je izjalovil, saj mi mama ni dovolila doma vzeti lonca, ker je bil po njenem mnenju že preveč obtolčen. Tik pred nastopom je letela v trgovino in na moje veliko razočaranje kupila moder lonček z rdečo pokrovko. Kasneje tudi soigralci niso bili navdušeni nad tem dejstvom.
Pa nazaj k moji vlogi, ki je bila sestavljena iz čepenja pod mizo, kjer sem bil skrit in čakanja na sam finale zgodbe, kjer sem odrecitiral pesmico, ki jo govori lonček. Zaradi treme sem jo kar prebral, seveda sem zaradi spremebe zunajega videza lončka, moral prilagoditi tudi besedilo.
Lp, Marko
Komentiranje je zaprto!