Hja, Lea, saj veš - nekatere reči zelo zaigrajo na številne duše in receptorje, druge pač manj, včasih povsem ne glede na to, kakšne so. Hehe, jaz imam še manj točk kot ti. Nič hudega - midve pa na Zemlji brliva, pa milijone svetlobnih let daleč žareče blestiva. :))
Obe pesmici sta mi ljubi, ker sprožata toliko razmišljanja - od filozofskega (ali je, kar je, samo zato, ker mi priznavamo (dojemamo), da je, ali bi bilo tudi sicer), religioznega (ali naj človek verjame v nebesa ali ne? ali naj zvezda verjame v Zemljo ali ne? humorni paradoks nebesa : zemlja) do čustvenega (v kom še svetim, ko me ni več? kdo sveti v meni, ko ga ni več?). No, lahko bi napisala še esej o tem, ampak se mi zdi, da stokrat bolje učinkuje v treh verzih. Oziroma v najinih šestih. :)
Tukaj se pa zelo strinjam. Obe skupaj bi bili res pesem za presežek, vsaka posamezno pa, vsaj meni se zdi, izgublja točke (če že govorita o točkah;), zaradi dveh stvari. Leina zaradi naslova, ker pesem ni haiku v pravem pomenu besede in kar kliče po nadaljevanju, Kerstinina pa prav zaradi tega, ker rabi za podlago Leino, poleg tega pa še zgoraj navedeno razlago.
Kaj ko bi obe trivrstičnivi združili v eno pesem in ji dodali vrednost, ki jo obe, ko sta samostoječi (po moje) potrebujeta?
Seveda je to samo moje mnenje, jaz gledam na pesem kot navadna bralka, preberem napisano in ko pesem deluje name, pač deluje, ko pa ne čisto, pa to povem :)
Ni slaba zamisel - pesmici bi se lahko združili v nekakšen splet, najprej Leina, nato moja. Bi fajn učinkovalo.
Glede tega, da moja pesem rabi za podlago Leino in potem še razlago, pa se ne strinjam, Lidija. Pesem je le navdihnil Lein preblisk, sicer pa je samostojni utrinek, brahek. Samo trivrstičnico sem napisala v pol minute - deset minut pa sem iskala naslov - ravno zato, da NE BO potrebna razlaga. In tako je naslov tu res pomemben del pesmi.
Ali verjameš v Zemljo? >> Tam sem namreč še živa.
Da vidimo svetlobo zvezd, ki so nemara že zdavnaj mrtve, ugasle, oziroma so se spremenile v supernove, bele pritlikavke ali rdeče orjakinje, bi pa rekla, da je stvar, ki naj bi jo vedeli vsi kolikor toliko razgledani ljudje.
Če torej veš, da sta supernova in bela pritlikavka zvezdi v umiranju, je vprašanje, ki se jima poraja, logično (kot bi se umirajoči človek povprašal, ali bo s smrtjo vsega konec ali obstajajo nebesa, kjer bo na nek način bival dalje).
Kerstin, seveda sem za. Tvoj naslov je naravnost enkraten, morda dodaš mojemu delu ločila, mislim da so potrebana. Tako bo pesem enotna. Če misliš drugače, naredi, kot se ti zdi najbolj prav. Torej te prosim, da izvedeš "združitev". Lidija, nisem se pritoževala nad oceno, le ugotavljala sem, da sem napisala nekaj, česar ne razume nihče. Potem, ko sem videla, da je Kerstin razumela, sem bila, razumljvo, zelo vesela. Seveda sem jaz, brez veliko truda razumela njeno trivrstičnico. Haiku je nastal ob pogovoru z mojim osemletnim vnukom, ki je majhen, velik naravoslovec. Najprej sem hotela uporabit besedo "ugasla", vendar bi v tem primeru znemarila zvezdni prah(vsaj moje mnenje je tako). Strinjam se, da je haiku slabo napisan, ne strnjam pa se, da ni haiku. Gre za opis narave, dogajanje je sedaj in mislim, da se nisem zmotila pri štetju zlogov.
Svetlobna leta daleč vir curka svetlobe ugaša v brlenje.
Ali verjameš v Zemljo? vpraša supernova belo pritlikavko.
Lea, tvojo sem morala precej spremeniti, tako da - če ti ni prav, naj ostane samo tukaj. Obe sta namreč samostojni in se bi potem stvari ponavljale (zvezda = supernova in bela pritlikavka; na Zemlji = v Zemljo), kar bi izpadlo čudno in nerodno.
Druga možnost je, da bi bili ločeni - recimo z zvezdico - tvoja je opis "scene", moja pa "dialog". A tudi v tem primeru je nerodno vsaj to, da je pri tebi ena zvezda, pri meni pa dve.
Pozdravljena Kerstin, Lahko objaviš tako spremenjeno pesem. Saj je prav luštna.:)) Ni tisto kar sem jaz zapisala, vendar razumem, da v primeru združitve, nimaš ravno velike izbire. Šli sva se v združitev dveh samostojnih trivrstičnic, da je vse še težje je moja haiku, stisnjen v formo in vsa pravila.
Haha Lidija, tokrat se strinjam. Sem pa šla ponovno prebrat, ker sem bila prepričana, da sem napisala na zemljo. Oprosti, predvsem oprosti moji površnosti(mišljeno je bilo na zemljo), žal nisem napisala tako.
Zvezda obstaja(je obstajala), tam daleč v vesolju in sveti na zemljo.(torej je haiku), zdaj grem popravit.:)