hope - moje iskreno mnenje je, da je, kot bi jo Šalamun napisal - kajti nič je ne razumem. Ima pa nekaj čarnega v sebi. Zato pa je gotovo odlična in sem ji prilimal UP. Lp
Jaz ti težko povem. Vsaka pesem ima nekaj kar bralca potegne. Ti imaš zelo hermetičen stil in mislim, da ga večina ne razume. Imel sem fazo ko sem bral S.Quasimoda, ki je bil zelo hermetičen vendar se je pozneje odvrnil od tega. Težko tudi razumem tvoja besedila na forumu, ker se izražaš dvoumno in včasih ne vem kaj ti naj odgovorim. Jaz sem direkten tip, včasih tudi radikalen v izražanju vendar pri meni je princip da je treba razmisliti in malo stran vzeti, ne vse jemati dobesedno. Dvoumnost je v poeziji po svoje dobra, ker ne zastari je pa težko razumljiva ali nerazumljiva - pravzaprav včasih le tebi.
Metulj, seveda včasih se lahko zdi npr. moja lepa samo meni, kakor je relativno subjektivno za vsakogar, nekoga pri eni bolj, drugo manj. Sem vprašala zato, ker meni se je zdelo, da je tudi drugim všeč, pa ker smo o tem že tudi pisali, vendar takrat ne vem čemu nisem. Dvoumnost ja, razumem. Ravno zato sem šla v vprašanje, ker je dobro vedeti.
Tomaž, vem nekaj ima v sebi, kot prostor, ki se nekam razporedi. Hvala.
Bi pa prosila uredništvo,
če bi mi spremenilo hope v black hope, s čimer se spremeni tudi moj
nadimek pod katerim pišem že leta, mi je zelo všeč in bi ga rada oz. ga že
imam. Moram pa zato dopisovat, pa da bo bolj jasno in čitljivo.
Hope jaz nisem Dule Metulj - čeprav je v redu dečko. Moraš videti tudi ljudi okoli sebe, če je človek preveč okupiran sam s seboj ni v redu, ker ne vidi drugih okoli sebe. Zbudi se. To dolgoletno fazo sem že dal skozi. Ljudje smo okoli tebe s svojimi napakami, dobrimi stranmi, včasih mečemo ven bedarije in sem ter tja tudi kaj pametnega, le videti moraš - ne spati, potem tudi začutiš.
se opravičim, saj ločim da ne boš mislil. Ločim. Vsakega pisočega posebej, sem se zatipkala. Nič ne mislil slabega, napišem kot se bere. Nič ni narobe, biti svoj z vsem kakor je v sebi. Še enkrat, zatipkala sem se. In se zato opravičim. Lep večer DUSANN black hope
Ločiš pesmi, ne ločiš pa ljudi in jih ne čutiš in nisi se zatipkala. Zadnjič sem se potegnil zate in se izpostavil, kljub temu da sem vedel, da se bom še bolj zameril uredništvu, ker se mi je zdelo, da si oškodovana. Vendar tega ne bom več počel nikomur. Vidim, da je bolje da se brigam le zase, me je že tolikokrat po glavi udarilo.
Pozdravljena, Black hope. Mislim, da si lahko sama spremeniš svoje ime, če tako želiš - pojdi na Moja stran in tam na desni v meniju poišči OSebni podatki, ko se ti odpre, lahko spremeniš ime.
O pesmi:
Ko sem jo prebrala, sem videla različne slike: prozorna tema (ja, res, saj tema je prozorna, tako kot svetloba), prozorna v svoji masi, enako lahko prehajamo skoznjo kot skozi svetlobo. To, da bode v mrtvo - se mi je zdelo manj jasno. Pa sem si rekla: seveda, mi, ki se premikamo, se zabadamo v temo, tema pa se zabada v mrtve stvari (in tudi ljudi) - to mrtvo sem dojela tudi kot občutje mrtvosti, neke ničnosti, samote. In Prostor / išče svoj sedež. Morda tu ni natančno jasno, kdo išče svoj sedež - zdelo se mi je zelo originalno, če bi tema iskala svoj sedež (v temi). Skratka, če bi bilo vse to ustrezna interpretacija tega, kot si si ti zamislila, bi bilo morda manj dvoumno, če bi zapisala:
Prozorna tema
bode v samoto.
Išče prostor,
svoj sedež.
Seveda pa je lahko to le moja domneva in se motim. Kaj praviš ti, Black Hope?
Hope jaz povem kaj mislim in ne maram praznega racionaliziranja. Serigala ti se pa vedno nekaj vmešavaš. Jaz sem star ded in vem kaj govorim. Ne maram izrabljanja in ljudi, ki počnejo vse živo, da se prikupijo in menjajo mišljenje vsake pet minut - odvisno od sapice, ki zapiha. Enkrat stoka, drugič poljublja gležnje. Drugo je, če človeka zanese veter in to znam jaz dobro razločiti. O tem smo zaključili.