Ajda, povedala si to, zaradi česar sem tudi obnovila delavnico. Prav nepotrebni so obtožujoči očitki, romano, prepričana sem, da Ajda hoče samo dobro, tako kot mi vsi, ki želimo ohraniti nivo kvalitete portala pesem.si. Končno je ta portal tu tudi zato, da da možnost za napredek in razvoj vsakega posameznika, samo odpreti se je treba in verjeti večini dolgoletnih članov, pa urednikom, da se da tudi bolje.

Delavnica Pesmi iz samih klišejev naj bi odpirala oči, nakazala na možnost samorefleksije, vzbudila malo več samokritičnosti ... Pa še zabavna je. Še enkrat, vabljeni, z dobro voljo se da veliko narediti!

  Lp, lidija

Veš Lidija, povsem drugače deluješ na vso zmedo, če pride že do nje, kot Ajda. Zna biti včasih preveč direktna, v tem pisanju pa je bila žaljiva in nesramna, kar je tudi sama uvidela.

Mislim pa, da tak odnos ne deluje kaj dobro na vse nas. Ne more obravnavati nas in bralce na takem nivoju in to me je še najbolj razkačilo...

Vse dobro želim v tem črnem petku!

Ovo mi se sviđa.

Sviđa mi se i Vesnin predlog. ;) :)

Međutim ovo je samo sigurnosni ventil. Neću dalje komentarisati dok se Lidija ne uveri u moju dobronamernost prema PesemSi, te shvati da brutalnost škodi PesemSi a ne meni.

Romano, Ajda nikako nije uvredljiva u ovim ovde postovima. Pogledaj malo ozbiljne kritike, šta sve tamo piše. Otprilike, bi se našlo i "za ovo se već u nižim razredima osnovne dobija jedan", "Da li je ovo pesma sa 'posebnim potrebama'"... Oštro, ponekad čak surovo se kritikuju pesme. Čak i nagrade, njih mislim da sa sladostrašću nekada razčereče. I u pravu su. I Komisije, Uredništva, i Izdavačke kuće moraju preuzeti svoj deo odgovornosti... Da li si se Ti našao u Ajdinim rečima, ne znam. Ako si se opravdano našao onda oboma svaka čast, Ajdi za blag ton, a Tebi za inteligenciju.

Šta bi bilo da neko kaže 2+3=7? Ili sin alpha=2? Ili Möebiusova traka, Kleinova boca je orijentabilna? Kakvu kritiku bi dobio? I da je kritikovani uporan u tome i takvim greškama? A da podobija visoke ocene? A da još bude i odabran? Bi li se iko normalan svađao sa autorom negativne kritike?

Suma sumarum: Pozdravljam, podržavam, ali naglašavam ovo je sigurnosni ventil, koji je potreban, ali pad kvaliteta započeo je negde drugde; možemo i o tome, ali negde drugde, gde je opušteno, gde niko nema veću moć, uz prijatno ćaskanje, gde će svako voditi računa da svako dobije jednako vremena. A ne moramo nigde.

Naravno pesme od klišea mogu biti i vrhunske: youtube EUxvYqACUGA

Doduše, tamo su i novanirski naslovi, ali tek ti su klišeizirani.

Hvala na pažnji, ;) Ž

najina zvezda je izginila

v brezno brezupa

kjer iskrice tvojih oči

migljajo le okostnjakom

zgodovinskih zablod

Tale Sonetek + (kočijaževa prošnja) je Lidija napisala daljnega 12. 2. 2011. 

http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/34150/sonetek_kocijazeva_prosnja

o, od tega je pa res že skoraj sedem let. Hvala, da si me spomnila na to, Lea.

Sonetek + (kočijaževa prošnja)

Tole je primer, v katerem so klišeji ustrezno uporabljeni. Da ne bo kdo mislil, da črti(a)mo vse ;)

Še malo dodatnega navzkrižnega branja, da se oj(un)ač(i)amo za sodelovanje v tej virtualni delavnici:

http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/46427/klise_-_kaj_je_to

http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/81226/cliche

http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/40102/iscemo_sveze_izraze_-_1_izziv

Seveda lahko tudi v kateri od naštetih pustite svoj komentar,

vabljeni,

lp, Ana

Primer je i više nego jasan, Ana, i Lidiji iskreno BRAVO!

Ovo je odlično, ovi linkovi, gradiva za jedno po godine. Hvala.

Moram da vas pohvalim, mada teška srca. :))) Šalim se, naravno. Nikako nije teška srca, već istini za volju, jedva dočekah. (Da li je ovaj pasus, kliše do klišea ili je fraza do fraze? Samo retorički se pitam - irelevantno je.)

Lidija in ostali somišljeniki.

Ojoj ljudje, ni čudno, da se slovencelni kar naprej med seboj prekljajo, še v kulturi ne more biti miru.

Kdo, za boga, pa mislite da ste?

Bog Oče, ali kaj?

Za slovo samo še ena pesem, da vam ne bo treba pisati vljudnih povabil.

EXEKUCIJSKI VOD

pesmi smo in

stojimo na apelu

____________________

črne ovce

kakor nas v svoji vzvišenosti

imenujete

izdajalci poezije

nam pravite

morate na prevzgojo

niste podobne nam

nam pravite

s svojo prisotnostjo

kvarite delo našega briljantnega

duha genialnosti

mažete posvečeni cilj

našega poslanstva

jemljete nam sijaj

preveč ste plebejske

nam pravite

ne odgovarjate našemu standardu

naši superiornosti

zato

v taborišče

za ograjo

dokler vsa čreda

ne bo bela

neomadeževana

____________________

da vam ne jemljemo

sončnih žarkov

samovšečnosti

izberemo sebe

in svobodo

adijo

Zanimiva pesem jeznega pesniškega subjekta.

GJ, spominjaš me name pred mnogimi leti (in zdaj, ko je za menoj tudi desetletje živih delavnic in strokovnega spremljanja literarnega ustvarjanja - največ preko JSKD, to lahko potrdim za večino ustvarjalcev), ko se mi je zdelo, da je pisanje to, kar se zgodi, kar te navdihne, požene v pisanje.  A sem kasneje (ko sem šla preko jezljivega odziva) spoznala, da je veliko več: tisto, kar napišem na dah, je običajno šele material, ki s premišljeno dodelavo postane pesem. Imela sem tudi nekaj mentorjev, še posebej v dobrem spominu imam Lojzeta Kovačiča, pri katerem smo eno leto pisali na različne izzive, predvsem pa dobili jasen imperativ: branje. Še vedno mislim, da rahločutnost glede drobnarij v pisanju (med njimi gre tudi za uporabo klišejev), pridobiš le z branjem - ne samo tistega, kar ti je všeč in k čemur se neprestano rad vračaš, ampak tistega novega, svežega, kar nastaja tukaj in zdaj (ker imamo vsi malo časa, svetujem branje vsaj nominiranih pesniških zbirk za kako literarno nagrado v  preteklem letu).

Seveda pa je veliko tudi takih ustvarjalcev, ki se umaknejo in se jim vse skupaj zdi preveč težko, potratno, nesmiselno ... vsekakor ima vsak človek pravico pisati, celo dolžnost, če čuti ta klic v sebi, vendar pa ne more pričakovati, da bo s svojo poezijo uspel v primeru, ko je ne želi negovati, žlahtniti, se zanjo truditi. Potem je zadovoljen s tem, da se izpove, da se tudi kdo od bralcev najde v njegovem pisanju. Če pa želi postati pisec z lastno poetiko, pa brez zgoraj nakazanega dela ne bo šlo (vsaj ne v zdajšnjih časih, ko je za nami že tako razvejana literarna zgodovina). 

Lp, Ana

še moja pesem, napisana pred štirimi leti, o tem, kaj se zgodi, če je v pesmi preveč klišejev :-)

pesem s preveč vsebine

Romano, na tem mestu ne popravljamo pesmi - obratno, tukaj so klišeji zaželeni. Zato je tvoja pesem tukaj odlična, če pa jo dejansko objaviš, pa pač ne ...

Pa kako naj to povem še na bolj razumljiv način????

Lp, lidija

Včasih

včasih je težko
vedeti, da ljubiš
kadar, kot drevo
vejo izgubiš

včasih gre telo
sâmo v noč, brez tebe
in ko je spet svetlo
si izgubil vse

a vedno je s teboj
ljubezen
če si žalosten
srečen ali jezen
če to veš ali ne
ljubezen vedno je
s teboj


https://www.youtube.com/watch?v=KlKrFWg9cGk

Matjazh,☺☺☺☺☺, skoraj popolno

Pa še jaz, upam, da bo ok.. Imam klišeje, zaznamovan besedni red in pesem sem pisala, ko sem bila čustveno prizadeta. Nastala je 2008. Sedaj, ko sem jo našla, me mika, da bi se je še enkrat lotila (seveda povsem drugače, z drugimi besedami).

Starec

Tema neprespane noči
mraz ki se zažira mu v kosti
solze neizjokane
zalivajo staro trpeče srce

Kako bi jima lahko lepo bilo
njima ki sta ljubila se
življenja lepote in bolesti si delila

Prišla je smrt
njo mu vzela je
leži sedaj sam v temi
srce mu para bolečina

Ni spanca
ki bi odrešil ga bolečine
ni spanca
ki v sanje ovil bi spomine
srce staro pa boli
oh kako zelo boli

Temu, da v svoji zgodovini prepoznaš tisto, kar pač ni za v poezijo, ki ji lahko tako rečemo, pravimo pesniški razvoj,

Super, lea

Lp, lidija

Lea199,

jaz pa mislim, da se nekaterih občutkov ne da izraziti drugače kot s pravimi besedami, pa čeprav v stroki veljajo za klišejske. Po moje se te pesmi ne da napisati drugače, kot je zapisana, ali pa bi izgubila notranji vsebinski naboj.

Lp M

tudi jaz se strinjam z matjažem, ampak velika razlika je v tem, kako neke stalne besede uporablja npr. Dane Zajc ali Mila Kačič ali Matjaž Jarc (pač so na mestu, gredo v srž) ali pa kakšen novodobnik na pesem.si, ki jih uporablja za plehko barvo oziroma polnjenje besedila 

LP, L

Lidija, ne vem, kaj naj rečem na tole ... Dokler je naša doba nova, smo vsi novodobniki. Najlepših/najmočnejših besed pa zaradi duha časa gotovo ne gre zapostavljati in izrivati v kot, saj bi s tem odrivali tudi pojme same. Prisrčno te pozdravljam, M.

Starke mil obraz

Obraz kot sonce bi posijalo,
iz duše starke srebrnih las,
od sreče ji po licu je kanila solza,
od radosti na njena onemogla leta,
ko zrla mali je pravnuki v oči.

 

Miline poln topline je nje glas
in v duši krhko je srce njen dar,
ko zmogla še iskreno je ljubiti,
čutiti poljubiti male je ročice,
ki božale so nežno njeno lice.

 

Dotiki toplih še nedolžnih prstkov,
malih je otrokovih ročic,
učilo dekletce ljubiti,
starkin je obraz,
ki zguban bil je topel, ves zgaran.

 

Vse brez besed,
ker govorile so samo oči srce,
da je ljubiti moč, kjer v srcu je ljubezen,
od mladih nog in vse dokler življenje,
gre v svoj spokoj in večni mir.