Moram reči, da mi pesem veliko več dá oz. me mnogo bolj prepriča brez haiku(idnega) ogrodja. Se pravi takšna, kot je na koncu, pod zvezdico. :))
In to ni prvič. Večinoma se mi pri teh pentljah zaključni vozel zdi mnogo boljši od prejšnjih, hm, zavojev. :) Morda tudi zato, ker je haiku vendarle v osnovi izrazito zgoščena misel, to ponavljanje pri tako kratkih oblikah pa potem nekako izzveni v prazno. Samo moje mnenje, seveda.
Imaš kar prav, Kerstin. Na Japonskem haikujske pentlje (zanke, krogi) ne obstajao. Zahodna izmišljotina pač. Jaz se poizkušam v tem zato, da treniram "formalnost" izraza. Vsaka enota pentje naj bi bila tudi samostojna pesem. (haiku, če zadošča formalnostim ali haikuid, če kje te zahteve "požre".)
Tisto pod plusom je pa zgoščenost, rezime, ja. Tudi meni pove več. Še tisto, kar morda na začetku pisanja nisem vedela, da se bo izcimilo ...