Ajda, hvala za ta komentar, prijetno-toplo presenečena sem. Delo s čisto drugačno koncentracijo mi ne dopušča, da bi bila redno na teh straneh, zato tudi ta odgovor z zamikom.
Ja, drevo mi je še vedno tisti simbol trdnosti, ki traja dalj od človeškega bivanja, pa sem se soočila tudi z dejstvom: "Tudi trdna drevesa padajo..."
Kljub temu se še vedno slušam preliti v naravo, kolikor mi uspe.
Ampak zdaj mi prihajajo že neka brez veze modrovanja, oprosti, konkretno-razumski svet je skregan s spontanim doživljanjem :) - ta "nesrečna" dvojnost življenja, ki se ne povezuje.
Na srečo že povsod na vrtovih cvetijo zvončki, lepo jih je gledati, ko hitim mimo.
Lep dan želim. Danica