MEDITERAN
Tihe trpke trave polzijo
skozi mirno morje luči.
Razpočen kamen
se v mehak prah spremeni.
V citronovce zavito nebo
se v dlani natke.
Za zelenimi očmi
divjost tigrice spi.
Ob uri, ko vstajajo sence,
se molk v meni
v glasbo spremeni.
Med kamnita stegna ulice
se je scedila luč večera.
Za osušenimi figovci
se je hrup selil
v davnino prašnih oči.
Ostale so mi še obljube.
Zaželel sem si, da bi bil noč,
tiha, vame pretopljena...
Na moje strune
se je ujelo morje.
Meduzin poljub
je ugasil svečavo v meni.
Zaprl sem stare škure
in med vroče kamne
vrgel samotne ure.
MAYO