Hoj,

tale pesem je sicer zelo fajn in gre v nebo z glasovi, ampak jaz bi vseeno nekaj pripomnila.

Poglej si prvo kitico, kako je jasna in čista. Ko sem jo brala, sem si rekla, waw, to dolgo pesem se pa splača prebrati do konca! Potem pa pride druga kitica, obložena in niti najmanj ne opravičuje svoje dolžine. In po mojem bi bila lahko ta pesem bistveno krajša z isto vsebino, samo oblog bi se bilo treba znebiti. Samo dve kitici po prvi sta še taki, čisti, brez "nakladanja". Ju najdeš?

Brez zamere Legy!

Lp,

Zalka

Zalka! Lepo, da si se oglasila. Imam občutek, da se drugi ne oglašajo pogosto, ker so že obupali nad mano, predvsem glede prav tega opozarjanja na preobloženost, ki pa se jo, verjemi, zelo dobro zavedam. :)

Zakaj to počnem... ne vem... saj poskušam, samo nekako se  mi metafore, ko si predstavljam sliko, kar nekako same  mečejo v ospredje. V smislu, zakaj bi povedal enostavno, če se da zakomplicirat. :) Se še učim... In bom poskušal to pesem oklestit, ko bom imel več časa - če ne drugega, za vajo, pa ti potem prosil potem za tvoje mnenje, če lahko.

Nič zamere. :))

Lp, Legy

Legy, seveda lahko :), saj se bo še kdo drug tudi oglasil, upam. Strah pred učenjem je pa kar huda bolezen. Ampak se mi zdi, da smo tu vsi radi šolarji :)))), kar je super. 

Mater, tele obologe bo treba skrtačit, veš kakšna močna pesem bo?

In če napišem metaforično, dirket na gobec, ne pa boksat skoz blazino. Štekaš?

:)

Z.

No, poskusimo. To je prva verzija klestenja -kaj praviš, je kaj boljše? Je razumljivo?

videvam te
zvečer
na hodniku
ko v zadregi iščeva ključe
vsak v svojem žepu tišine
kakor da naju ni

na berglah samote sloniš
ko si olajšano sezuješ
nadležen odmev korakov
preden vstopiš v svoje  stanovanje

poznam te in vem
da ti je toplo pri srcu
ko previdno v ptice tlačiš nebo
in jih nežno
spuščaš nazaj vase

svetloba je ogrinjalo noči
in smrt je le krinka
da se lahko izogneš ljudem

zato si zvečer
požanješ temo
posejano v očeh
da si lahko iz njenih luščin
napolniš svoj vzglavnik tesnobe
in s samoto nagačiš
stene spalnice

točno tako
kot si zamišljaš
svojo krsto

vse je le predigra smrti

Ja, bolje, saj kar se mojega mnenja tiče.

Jaz bi pa oklestila takole: Ampak, pliz, to je samo, da ti pokažem, kaj vse bi jaz naredila, kar pa ne pomeni, da moraš ti. Ok?

Samo, da boš videl, če ti pesem še funkcionira. Te pridem pol s špohtelnom iz stene praskat, ker po moje, da te bo vrglo ob zid. Zato, prosim, jemlji z rezervo. Jaz sem drastična, ti pa potem omili, ok :))))

videvam te
večinoma zvečer
na hodniku
ko v zadregi iščeva svoje ključe
vsak v svojem žepu
kakor da naju ni

sloneč na samoto
končno sezuješ
odmev svojih korakov
preden vstopiš v stanovanje

vem
da v ptice tlačiš nebo
in jih potem
spuščaš nazaj vase
 

in da vedno znova vrneš
mojo izgubljeno senco

zvečer
na nočno omarico
odložiš umetno zobovje molka
in požanješ temo

iz njenih luščin
napolniš svoj vzglavnik
in s samoto nagačiš
stene svoje spalnice

vse je le predigra smrti

lp, Zalka

ps. a pridem s špohtelnom, al ti bo uspel se sam odlepit s stene ? :))))

Aja, pa jaz bi se pri tej pesmi igrala še z dolžino verzi, se mi zdi, da bi lahko bili daljši ...

videvam te večinoma zvečer na hodniku
ko v zadregi iščeva svoje ključe
vsak v svojem žepu kakor da naju ni

sloneč na samoto končno sezuješ odmev svojih korakov
preden vstopiš v stanovanje

vem
da v ptice tlačiš nebo in jih potem spuščaš nazaj vase
in da vedno znova vrneš mojo izgubljeno senco

zvečer
na nočno omarico odložiš umetno zobovje molka
in požanješ temo

iz njenih luščin napolniš svoj vzglavnik
in s samoto nagačiš stene svoje spalnice

vse je le predigra smrti

No, kaj pa vem, treba je eksperimentirati. Se mi zdi, da je pesem taka mirna in spokojna in da ji dolgi verzi pašejo.

Lp, Z

krasno obdelujeta tole, Legy, Zalka!

 :)

 LP, lidija

Ok.  Najprej sem se moral podučiti, kaj je to špohtel. In moram rečt, da je precej nerodno iskat po googlu, če si pa ob steno priliman. Pravilno si namreč predvidela, kam me bo butnilo, ko sem prebral okleščeno verzijo. :) Čestitke torej za dobro predvidevanje in koristen nasvet, s čim naj me odrešijo muk (najprej sem mislil, da si mislila na šporhet, pa mi ni bilo najbolj jasno, kako me lahko z njim s stene strgaš, čeprav... s fantazijo se vse da ;)) :)

V glavnem, jaz sem za en kompromis - in sicer takšen:

videvam te večinoma zvečer na hodniku
ko v zadregi iščeva svoje ključe
vsak v svojem žepu tišine
kakor da naju ni

sloneč na berglah samote
olajšano sezuješ odmev korakov
preden vstopiš v stanovanje

zvečer si
na nočno omarico odložiš umetno zobovje molka
in požanješ temo

svetloba je zate le ogrinjalo noči in smrt je krinka
da se lažje izogneš ljudem

iz njenih luščin napolniš svoj vzglavnik
in s samoto nagačiš stene svoje spalnice

vse je le predigra smrti

Težkega srca sem se sicer rešil ptic in neba v njih... A ko preživiš bližnje srečanje s steno, se potem nekako da sprejeti tudi take drastične odločitve. :)

Špohtel je tista lopatica s katero strgaš tapete iz stene. http://www.unitul.si/orodje/lopatica-pleskarska-50-mm.html .

Kar se pesmi tiče, je pa tako. Meni se se zdi, da imaš to samoto prevečkrat. Prvič se pojavi že v tišini, ko brskata za ključi kot da vaju ni, čeprav že to, da brskata, kot da vaju ni, pove, da gre za samoto in tišino. Torej isto poveš 2x že v prvi kitici.

Potem imaš berglo samote. Zakaj razlagati, da je bergla, ko se vendar razbere iz same pesmi, da je nekaj v tem smislu. Brez bergle imaš atmosfero tako. Da je ta samota neko pomagalo, nek beg in hkrati breme ... Ne štekam, zakaj tolikokrat povedati isti občutek.

Potem imaš spet samoto v predzadnji kitici, "da se lažje izogneš ljudem"=samota

in potem nagačiš stene s samoto. Kar se mi zdi edina res vredna ohranitve.

S kompromisi je pa tako, pesem je tvoja, sploh ne gre za kompromis z mano. Sklepaš ga sam s sabo. Moj delež tukaj sploh ni pomemben, ker se proces dogaja v tvoji glavi in ti si avtor. Možno, da sem jaz čist mimo. Jaz sem samo en brbravi član, še blond sem po vrhu. Ne prevzemam nobene odgovornostii, Jaz samo klepetam, šimfam, hvalim itd. Torej delam samo to, kar mi paše in ti naredi isto. To je moj nasvet. Grem še mal spat.

Lp, Z.

hahaha, zalka..: "brbravi član, še blond po vrhu"...Mislim, da si en zelo pomemben člen in svetovalec, če mene vprašaš, pa me ni treba, ker je tako. četudi pesemsijevce šele zlagoma spoznavam...ostani tako lepa, kakršna si...

Ja, zdaj ko ji ni treba več podčrtavat, se ji je čist odpullo :)

Zalka! :) Joj, no, seveda to s kompromisi sem bleknil nekaj brezveze, seveda sklepam kompromise sam s sabo, kajpak. :)

Sem pa šele sedaj razumel, kaj si mislila s klestenjem in šele sedaj se mi je tvoja verzija prikazala v novi luči. Resnično, sam nisem uspel priti do takih zaključkov, ki si jih podala v zadnjem postu. In prav v vsem se strinjam.  In hvala, ker brbraš in počneš kar ti paše - in to je, da se ukvarjaš z mojo pesmijo -  mi je v čast. :)

Pesem pa bi morda lahko res bila takšna, z malenkostnimi popravki . kaj meniš?... Mimogrede, kaj meniš o ločilih ali je čisto lahko tako kot je?

videvam te zvečer na hodniku
ko v zadregi iščeva svoje ključe
vsak v svojem žepu kakor da naju ni

preden vstopiš v stanovanje
končno sezuješ odmev svojih korakov

vem
da v ptice tlačiš nebo in jih potem spuščaš nazaj vase
in da mi vedno znova pustiš pred vrati mojo izgubljeno senco

zvečer
na nočno omarico odložiš umetno zobovje molka
in požanješ temo

iz njenih luščin napolniš svoj vzglavnik
in s samoto nagačiš stene svoje spalnice

vse je zate le predigra smrti

Meni se sliši prav kul... Bom pa še malček razmislil, mogoče pogruntam še kaj...

Hvala!

a se lahko še jaz malo vtaknem?

 :)

 Zalka ti je pesem oklestila preobloženosti, jaz bi te pa na neke skladenjske reči opozorila:

v prvi kitici se mi zdi dvakrat ponavlajti besedo "svoje" malo odveč. Če izpustiš prvega, se bere takole:

videvam te zvečer na hodniku
ko v zadregi iščeva ključe
vsak v svojem žepu kakor da naju ni

pa še tukajle:

iz njenih luščin napolniš svoj vzglavnik
in s samoto nagačiš stene svoje spalnice

bolje bi bilo:

z njenimi luščinami napolniš svoj vzglavnik
in s samoto nagačiš stene svoje spalnice

iz preprostega razloga, ker vzglavnik napolniš z nečim in ne "iz nečesa" (iz nečesa vzglavnik kvečjemu ustvariš, narediš).

  Upam, da ne težim preveč, ampak taki detajli mene vedno popraskajo po prstih :)))

  LP, lidija

Lidija, spet težiš. :))) Hvala ti. :)

No, potem pa izgleda to tako:

videvam te zvečer na hodniku
ko v zadregi iščeva ključe
vsak v svojem žepu kakor da naju ni

preden vstopiš v stanovanje
končno sezuješ odmev svojih korakov

vem
da v ptice tlačiš nebo in jih potem spuščaš nazaj vase
in da mi vedno znova pustiš pred vrati mojo izgubljeno senco

zvečer
na nočno omarico odložiš umetno zobovje molka
in požanješ temo

z njenimi luščinami napolniš vzglavnik
in s samoto nagačiš stene svoje spalnice

vse je zate le predigra smrti

Evo, to je po mojem mnenju pesem za žile rezat. Meni je super. Če se boš spoprijateljil z njo, je pa tvoj kompromis ;)

Me veseli, veš, da sam čutiš napredek, da si zadovoljen ... to je v bistvu najbistvenejše bistvo.

Lp,  Z

Tako je, najbistvenejše bistvo. :)) Hvala ti!

Lepo bodi,

legy

ups, je dvakrat poslalo...

legy