Danes mi misel nate,
iz glave ne gre.
Zakaj odšel si,
nihče ne ve.

Bolečina ob tvojem slovesu,
mi je napolnila srce.
Da velika si izguba,
vsak tvoj prijatelj ve.

Mnogokrat smo se srečevali,
vedno si segli v roko.
Ob slovesu si zopet jih podali,
rekoč, da še se srečamo.

Tokrat odšel si brez slovesa,
nisi segel nam v roko.
Jaz pa upal bom do smrti,
da se še snidemo.

Adriano Trnovšek