Pokončna senca

Tavam v množici in te opazujem.
Tavaš kot tavam jaz.
Stojiš ob prehodu, kot stojim jaz.
Naslanjaš se na druge, namesto name.
Ponavadi si na tleh, a ob njih zaživiš, vstaneš.
Si res ne želiš moje bližine,
Si res ne želiš biti ob meni?
Veš, včasih te potrebujem,
da nisem sama.
Poskušam te ujeti.
Postavila te bom ob mene in čuvala.
Hodi z menoj.
Nočem hoditi sama, med obrazi,
ki drvijo mimo mene,
z neznanimi pogledi strmijo,
se zahrbtno smejijo.
Le ti me spremljaš vsak dan,
na vsakem koraku.
In le ti veš za vsako mojo stezico,
za vsak trenutek,
ki me nasmeji ali užali.
Rotim te!
Bodi tu!
Ne zapuščaj me!
Varuj me!
Bodi moja pokončna senca!

KatarinaP

Komentiranje je zaprto!

KatarinaP
Napisal/a: KatarinaP

Pesmi

  • 11. 11. 2010 ob 10:27
  • Prebrano 482 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 105
  • Število ocen: 4

Zastavica