I.
z zveriženim stopalom
bom ped za pedjo
korak za korakom
tlakoval mehkobo laži
in polagal razžarjene kamne
na pernico besed

v resnici pa:

bom slonokoščene stene doma
premazal z blatom
in ti v pričakovanju poljuba
pljunil sesirjeno mleko v obraz


II.
pokončam te
kot smo pokončali
zajeto jato rib
izgubljeno v vesolju porodnišnice
pred petindvajsetimi leti

s srebrnino njihovih teles se je
zamolklo igrala električna svetloba
5000 vatov sonca
jih je zlatorumeno scvrlo

jegulje so se elegantno zvijale
med velikanskimi zibelkami
gigantskih nedonošenčkov
hranile so z nedokončanimi stihi
in se pojile s semensko tekočino
velikanov svetovne književnosti

njihove posmrtne maske
smo spravili v kozarce za vlaganje
organe za razmnoževanje
pa shranili v v tekoči dušik

ribe so med položene verze
odlagale svetleče vence iker
iz inkubatorja so hreščale pesmi žabjega kralja


III.
liričnost trenutka
še včasih cepi konice gostih las
težkokovinska jetra
si lastijo ironični presežek
na hladnem pultu mesnice

brezno