Gaja na široko razpira duri

bela vročina Heliosa stopa skoznje

prežarjena z novo močjo

udarja vanje sprva obotavljivo

nato vedno bolj silovito

ponuja svoje bele dlani

nastavlja deviško mlečni trebuh

njen izraz je nedolžen

kot smehljaj nevednega otroka

žolti zobje so skriti

za prameni žareče gmote

skriti so v vulkanu lave in magme

meljejo prežarjeni pesek

skozi redke zobe ga sikajo

med režami časa navzven

Bojan Foršček