Sam sem.

Ne vem, zakaj sem tako....sam.

Tuhtam, študiram knjige,

vendar sem sam.

Pajki lezejo po mojih ubogih nogah,

jaz pa.....sam.

Sam sem, 

a prinesli so mi ogabno in neprekuhano čorbo,

jaz pa sem tako sam.

Pretolkli so me z bikovko,

me polivali s kislino,

mi z vrtalniki luknjali glavo,

ampak......sam sem.

Po zobeh mi gomazijo neznosne in boleče gliste,

v trebuhu imam globoko osprto rano,

ampak sam sem.

Ne vem, kdaj bo zame prišel

dan.

Že sedem let sem sam.

Grem na stranišče,

polno kač, kuščarjev in insektov,

ampak....sam sem.

Včeraj sem šel sam pod tuš,

kjer sta me razbila dva cigana.

Še danes me vse boli, 

ampak.....tako sem sam.

Ura tiktaka v mrzlični tišini,

v glavi mi razbija,

v mojih pljučih je voda.

Ne vem, kdaj se bom rešil.

Berem knjige,

gledam televizijo,

se praskam po hrbtu,

ampak....tako sam sem.

V majhni luknji,

kjer ni prostora za vprašanja,

kjer ni prostora za žalovanja,

kjer je prostor samo zame.

Pogovarjam se s ptiči,

kolnem po škržatih in....

....."nič hudega mi ni".

Pogledam v levo,

kjer se odvija ceremonija,

mene pa v trebuhu zvija.

.......

Vesel sem,

da nisem sam.

PIKA, AMEN!

Na Svoji Poti