Kristal vode
Topim se
iz dneva v luč,
iz večera v noč,
iz sanj v jasnost,
iz tiktaka v utrip.
Polako,
langsam,
slowly,
kot kruh
v tvojih ustih,
kot pozabljeni
poletni poljubi,
kot češnjev cvet
na tleh travnika,
kot misel,
ki je zatavala,
kot čustveni
zmaj izgubljen
v močvirju.
Topim se kot
bitje iz vodnih
kristalov,
kot meglica
na robovih savane,
in topla kri
v čeljustih
leva
in čisto nič ne
moreva narediti
proti tej skrivnosti,
ki naletava na vsa
zemeljska bitja.
Naj ostanejo skrivnosti
SKRIVNOSTI, pa čeprav jih že
Vsi vemo...
Lep dan,I.
Prelijepo.
I mučno.
U egzistencijalnim pitanjima zaglavljen odgovor...
A pjesnici idu dalje. Njihov duh i moranje nezaustavljivo je.
Črni kos, Iž lev in Mirko, hvala vsem trem za vaše komentarje iz katerih sem naredil kratko pesem.
Topla kri,
skrivnost skrivnosti,
prelepo in mučno -
A svet gre dalje.
Sve je tajna, ljudski rečeno, a nešto imenujemo i tajnom nad tajnama, samo zato jer smo nesavršeni kad je percepcija u pitanju, kao i čula data nam (direktno, ili našim usavršavanjem dostignuta).
Ugodno popodne
Rupert Ris, Genijalno
Lep popoldan ti želim,I.
Mirko, zelo resnično, kar ste napisali. Z našimi čutili sestavljamo človeško sliko sveta, enako delajo tudi vse ostale oblike življenja, morda pa celo neorganske oblike. Potemtakem ne obstaja en svet, kot si naivno predstavljamo, pač pa neverjetno število realnosti. Svet je velika skrivnost. Lep pozdrav.
Komentiranje je zaprto!