
Ljubi,
ko v tišini vsakdana
romam sama po sebi.
Ne ljubi,
ko v sedanjost postavljam
svetišča preteklosti.
Ljubi,
ko napenjam strune na kitari
in se počutim kot Eric Clapton.
Ne ljubi,
kadar igram dobrotljivost
in ne zvežem svojega ega.
Ljubi,
ko celo popoldne
pripravljam les za večerni ogenj.
Komentiranje je zaprto!