Svet išče Človeštvo
Gozd moje je svetišče,
ko Svet miljone let
oddaljen je
od sebe.
V motni
mlačni vodi
se utaplja in
roke mu že lepi
siva mrena.
V blatu,
ki se kar poglablja
morda Človeštvo
novo vrv enkrat le zajame
in znova
k sebi Svet potegne.
Človek se je izgubil v svetu,
sedaj (naj po) išče sebe.
(šele) Tedaj bo "človeštvo" postalo Človeštvo.
Lepo bodi
Hvala Svit in hvala RAjko, za branje in podano lepo besedo.
Svetu ne manjka svetišč, čeprav jih morda res išče. Na Človeštvu je padel.
In ja, od človeštva do Človeštva je pot dolga, blatno zahtevna. Zavestna. Predvsem navznoter.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Eva Bičič
- 01. 03. 2026 ob 10:53
- Prebrano 95 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 14.83