
z nezavednim gibom odložim ključe
še vedno utripajočega dneva
ki se utaplja v polzečih kapljah
dokler ne zdrsne čez rob
v nežno grenak napoj
okoli katerega
brez vnaprejšnje sodbe
ovijem dlan
saj se ustnice sicer ne bi poklonile
sklonjenim životom
v zelenilu dišečih polj
obsijanih z žarki
pravkar prebujenega jutra
srebranje???
morda srebanje?
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: igorj
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!