
Dekletu,
s strunami pod oknom,
pevec poje —
pesem je posoda njenega imena.
Oči je večkrat vprašal,
ali jo sploh ljubíti sme.
Je ljubezen prava,
ali slovo od mladosti,
je prošnja,
ali ukaz k slovesu.
Izgubljena vera je —
kakor pri mornarju
sredi sinjih válov,
kakor pri soldatu
zapúščenem v boju.
Na um mu pade
Turjaška Rozamunda
in judovsko dekle.
Usoda nezakonske matere —
pogled je zamegljen.
Zdravila za ljubezen ni.
Upa,
da dekle ni Urška,
in on ne povodni mož.
Lepo. In potem pride turška Lejla :-)
lepo nedeljo, Marko
ljubeze? tekst lahko vedno pregledaš in popraviš na teh majhnih tipkovnicah, pa čudno, da ni ljubez.
bRavo, vse že dali skoz.
je reku mičo
moj prjatu
ki se je s hudičem zbratu
da v ljubezni zvest
si pahnjen na štacjon ...
lep pozdrav,
m.
Miko, očitno še nisem pozajtrkoval … hvala, sem popravil; J.
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: Janez Dreu
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!