Nina, tvoje izpovedne pesmi so mi všeč. Kljub temu, da so verzi kratki, pa so še vedno "preobloženi", bralec potem morda gravitira vanje - nekaterim je to sicer zelo všeč - vendar je pesem močnejša, če verzi "padejo" v bralca". 

Nekaj konkretnih namigov:

V objemu jutra

Vonj jutranje kave

zadiši na mestu,

ki v najino je zatočišče.  

Vanj pokuka

prva jutranja svetloba,  -najprej "svetloba" potem še "osvetli" -boljše kaj originalnega-npr: 

prvi vdih jutra

osvetli najini telesi

in vse tisto,

kar je skrito.

Vse Kar je popolno,    ("Vse" je tu tako splošen, da ne izvemo nič) 

z neizmerno srečo je prekrito s srečo.

Jaz sem popolna,

ko me ogrneš

z nepopisno mehkobo jutra.  (če je "nepopisno", potem je pa res ne moremo (ne-)popisati :)

Božaš pramen, 

v objemu sončnega žarka,    (brez vejice)

pada na moja lica,       mi pada na lica,

dotikaš se ga z usti,

ne dovoliš,

da zaide za ušesa.

Želiš ga čutiti,          (lahko tudi brez "ga", kar malo spremeni vsebino)

kot jaz čutim tebe

in tvoje bitje.

Poljubljaš moje mi roke, 

ustvarjene so zate

in tvoje objeme.

Razmisli ...

Milan Ž. - Jošt Š.

Pozdravljen

Hvala za predloge. Jih z veseljem upoštevam:)

Čestitke za čutno, a tudi eterično pesem!

Milan Ž. - Jošt Š.

Popravil sem ti še z usti v z ustmi, da je knjižno pravilno.

Uaau, hvala. Zagotovo v naprej sledim nasvetom in upam, da moje pesmi najdejo mesto v srcih. 

Čestitke Nina za podčrtanko, in za upoštevanje Milanovih nasvetov. Želim vam še mnogo podčrtank.

Lp.  Žiga Lev

Hvala Žiga:)

Zelo s strastjo prepojena pesem. Zelo lepa, čutna 

Hvala Anabea:)