Murva onkraj čipkaste ograje

polna je pojočih taščic.

Ivje je prepredlo vse kotičke,

svet postal je zimsko carstvo.

Kdo bi vedel, da je v vejah gostih

sok, ki čaka na pomladno sonce?

Kdo bi vedel, da najmanjša veja

v sebi skriva list, morda plodove?

Kdo bi vedel, kako so močne korenine,

ki rinejo v globino, da drevo gre v višino?

Ta hladna, bela, zima je neznanka,

ki reši jo le ta, ki že pomlad je videl.

To je skrivnost, ki dva jo podelita,

ki najdeta se sredi zime v pomladi.

Nada