Preganjana
Že misel nate zbudi
dolgo speče sence v meni.
Kaj bi šele dotik –
ogenj bi se prižgal v temi.
Ljubila bi se v krogu
neprekinjenega izdihljaja,
pozabila okus keliha
in težo prepovedanega pripetljaja.
Ne prodiraš samo ti –
tvoja sled me lovi,
tudi ko te ni,
v odsotnosti živi.
Zanimiva, iskrenost je v poeziji zapovedana in se vedno obrestuje bi lepoti.
Lep pozdrav, Marko.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Iris Ivanuša
- 22. 12. 2025 ob 10:15
- Prebrano 136 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 78.24