
Ko noč je najbolj temna
in ko nikogar ni,
si v spomin prikličem,
da tam nekje si ti.
Takrat postane lažje,
nekako bolj svetlo,
čeprav nekje si daleč
in k meni te ne bo.
Lepo je to čutiti,
da je nekomu mar,
lepo je to med nama:
Prijatelja, ne par.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Katarina Ambrož
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!