Jutranja
Na vogalu jutra
še visijo drobtine teme
kljuvajo jih črne ptice
kot bi preverjale
če je noč zares minila
Ti pa se zlivaš vame
počasi
kot rosa, ki se odloča
da bi padla
ali bi raje ostala
na robu svetlobe
In ko stopim čez prag
med včeraj in zdaj
me pobožaš z dlanjo
ki zna zadržati
tudi tišino
Nežno ... Kako čista lirika!
Lp L
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Janez Virant
- 19. 11. 2025 ob 17:36
- Prebrano 208 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 109.17