
Bosonoga je stonoga,
pa toliko parov nog!
Četa čevljev moje drage,
pa nima kaj obuti! Krog
začaran in omara,
manjka v zgodbi le še lev.
Obuvala? Videz vara.
Je v čeveljcih odmev.
Princ, ki izsledi Pepelko.
Dorotejo odpihne v Oz.
Doza pravljičnih odmerkov
med sprehodom skozi gozd.
Obuti maček pomežikne,
me pozna kot star denar!
Od nekod v meni vznikne:
»Greva v Peko po nov par!«
Ati, koder pač že hodiš,
naj ti lahen bo korak.
Bralec, ki po verzih brodiš,
da le nisi bos in nag.
Šala mala. Se sprehodiš
skozi pesem kar z očmi.
Le čevlje naj Kopitar sodi,
star se epigram glasi.
Hja, sedaj so novi časi,
ni v omarah skrito nič.
Petke nosijo zdaj tetke,
ki krasi jih spredaj tič.
Spol je srednji. Obuvalo.
Da nihče užaljen ni.
Kopitar? Drago me bo stalo,
če Manolo Blahnik si.
Prava dama parov čevljev
si privošči še in še.
Tisti star Sonetni venec
na ukaz prebere le!
Najti častne je izjeme,
a pravilo jasno je:
s čevlji služi zdaj Kopitar!
In kdor zadnji smeje se...
(*_*)
ni kaj, všeč mi je. :D
Šala mala. Se sprehodiš
skozi pesem kar z očmi.
Lp, Marija
Uf, "kar z očmi" bolje zveni.
Bom uporabil.
Hvala obema za postanek in komentar.
Mojstrsko, rutinirano,
predvsem pa strokovno,
si zapentljal verze s čevljarsko dreto,
v pesem, ki te pritegne,
kot drage seksi salonarji
z visoko peto ... :-)
Super, Poet Matjaž!
Z lepim pozdravom,
Sašo
Sašo, tvoja pohvala mi zares veliko pomeni.
Se bereva,
Matjaž
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Matjaž Lutarič - Lynx
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!