NEVIDNA ROKA
Tam na bregu
temne reke,
kot na begu
brez prepreke.
Sam.
Noč je v duši
in samota
v njem vse ruši.
Kakor gmota
pada.
Gleda vodo,
ki obljublja
mu svobodo.
Že izgublja
tla.
A se roka
zdaj iztegne,
kot otroka
ga potegne
stran.
Ne pozna
nevidne roke.
Jo spozna
in sklene roke.
Moli.
Še je sam
in še boli.
A zdaj ve, kam
in zdaj gori
mu Luč.
Odlično pesniško izrekanje v obliki in vsebini! Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Katarina Ambrož
- 07. 09. 2025 ob 14:50
- Prebrano 323 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 117.9