
Na mrtvem peronu prši,
v meglovje zaviti topoli.
Na bregu polomljena klop
tam človek osamljen sedi.
Osamljen kot trpka sirota
v naročju mačehe lebdi.
Ko težko železje pripelje,
mož skoči v neskončnost noči.
Pesem v ritemu koles vlaka, ki se približuje ... Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Mrož
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!